910. Merila za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi četrte alineje enajstega odstavka 51.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16 61/17 – ZUPŠ in 65/17; v nadaljevanju: ZViS) na 124. seji dne 15. 3. 2018 sprejel
M E R I L A
za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol
1. člen
(namen in naloge)
Po teh merilih Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: agencija) presoja izpolnjevanje pogojev za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol (v nadaljevanju: šol). V njih so upoštevani dogovorjeni standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti, ki veljajo v evropskem visokošolskem in višješolskem prostoru.
Poglavitna naloga agencije je ugotavljanje, ali šole poleg zakonskih določb izpolnjujejo ta merila oziroma dosegajo standarde kakovosti, določene v njih, ter druge predpise agencije.
Pomembne naloge agencije so redno sodelovanje z deležniki v višjem šolstvu, svetovanje pri vzpostavljanju sistemov kakovosti šol ter stalno spodbujanje izboljševanja kakovosti v višjem šolstvu.
Agencija uporablja ta merila za opravljanje svojih nalog v skladu z:
-
zakonom, ki ureja področje višjega šolstva, in zakonom, ki ureja področje visokega šolstva,
-
standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru – Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area – ESG (v nadaljevanju: evropski standardi),
-
merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu,
-
merili za prehode med študijskimi programi,
-
merili za uvrstitev v register strokovnjakov.
3. člen
(odločanje agencije)
-
zunanjih evalvacijah šol, pri čemer sprejme mnenje, ali šola izpolnjuje standarde kakovosti, določene s temi merili.
Agencija odločitve sprejema samostojno in neodvisno, pri čemer poleg zakonodaje dosledno uporablja merila in standarde tako, da:
-
zagotavlja objektivno presojo vseh šol ter objektivno odločanje;
-
upošteva samoevalvacijska poročila šol kot podlago za zunanjo evalvacijo;
-
javno objavlja poročila skupin strokovnjakov, mnenja o izpolnjevanju standardov kakovosti, letna poročila in analize ter
-
vodi javno dostopne evidence presojanih šol.
Standardi kakovosti in vsebine presoje izpolnjevanja teh standardov so opredeljeni po posameznih področjih presoje. Vsebine presoje izpolnjevanja posameznih standardov kakovosti so podrobneje opredeljene v obrazcu za zunanjo evalvacijo, ki je sestavni del teh meril.
4. člen
(zunanja evalvacija)
Agencija opravi zunanjo evalvacijo šole vsakih pet let (redna zunanja evalvacija). Postopek zunanje evalvacije se konča z mnenjem o izpolnjevanju standardov kakovosti, določenih s temi merili.
Zunanja evalvacija je postopek celostne presoje delovanja šole v obdobju od zadnje zunanje evalvacije oziroma od ustanovitve.
Presojata se predvsem napredek in razvoj na vseh področjih presoje, še posebej pa notranji sistem kakovosti šole. Temelj za presojo napredka in razvoja je samoevalvacijsko poročilo, ki mora vsebovati evalvacijo celotne dejavnosti ter pedagoškega, strokovnega, razvojnega oziroma umetniškega dela na področjih študijskih programov.
5. člen
(področja presoje)
Kakovost šol se presoja po naslednjih področjih:
5.
notranje zagotavljanje in izboljševanje kakovosti ter izvajanje študijskih programov.
Šola uspešno uresničuje poslanstvo v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru. Z doseganjem strateških ciljev zagotavlja kakovostno višješolsko dejavnost in razvoj.
a)
usklajenost strategije s poslanstvom, lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi usmeritvami;
b)
izvedljivost in celovitost strategije;
c)
ustreznost načina preverjanja uresničevanja strategije;
d)
redno strokovno in razvojno sodelovanje z drugimi šolami oziroma drugimi strokovnimi organizacijami.
Notranja organiziranost šole zagotavlja sodelovanje predavateljev in drugih strokovnih delavcev, nepedagoških delavcev, študentov, diplomantov, delodajalcev in drugih deležnikov pri upravljanju in razvijanju višješolske dejavnosti.
Preverja se predstavništvo deležnikov v organih šole ter uresničevanje njihovih pravic in obveznosti.
Šola izkazuje kakovostno izobraževalno, strokovno in razvojno oziroma umetniško dejavnost in z njo povezane pomembne dosežke na področjih, na katerih jo izvaja.
Presojajo se kakovost, razvoj in napredek izobraževalne, strokovne, razvojne oziroma umetniške dejavnosti ob upoštevanju sodelovanja pri razvojnih projektih oziroma dosežkov študentov in diplomantov.
Praktično izobraževanje študentov v delovnem okolju je dobro organizirano in se tako tudi izvaja. Zagotovljeni so viri za njegovo izvedbo.
a)
izvajanje praktičnega izobraževanja;
b)
sklenjene pogodbe z različnimi partnerji (podjetji, inštituti, zavodi in drugimi organizacijami (v nadaljevanju: podjetja)) o praktičnem izobraževanju študentov;
c)
stalno preverjanje usposobljenosti in kompetenc mentorjev prakse;
d)
zadovoljstvo udeležencev praktičnega izobraževanja.
Šola spremlja potrebe po znanju in zaposlitvene potrebe v okolju. Zagotavlja informacije o zaposlitvenih možnostih na področjih, ki so primerna kompetencam oziroma učnim izidom diplomantov.
a)
sodelovanje šole z okoljem in delodajalci ter s svojimi diplomanti;
b)
spremljanje zaposlenosti, zaposljivosti in konkurenčnosti diplomantov;
c)
razvitost kariernih centrov, klubov diplomantov ali drugih organiziranih oblik.
Notranji sistem kakovosti omogoča sklenitev kroga kakovosti na vseh področjih delovanja šole.
a)
poznavanje pomena in vloge notranjega sistema kakovosti;
b)
samoevalvacijsko poročilo za zadnje zaključeno samoevalvacijsko obdobje, ukrepi na podlagi samoevalvacije v obdobju od zadnje zunanje evalvacije (oziroma od ustanovitve) ter načrt izboljšav za prihodnje samoevalvacijsko obdobje;
c)
kako notranji sistem kakovosti omogoča in spodbuja razvijanje, povezovanje in posodabljanje izobraževalne, strokovne, razvojne oziroma umetniške dejavnosti ter vpliv te dejavnosti na okolje.
Šola deležnike in javnost sproti obvešča o študijskih programih in svoji dejavnosti.
Preverjajo se dostopnost, vsebina, zanesljivost, razumljivost in natančnost informacij o dejavnosti šole, še posebej pa informacije o študijskih programih in njihovem izvajanju ter strokovni oziroma umetniški dejavnosti s področij teh programov.
Zagotovljeni so predavatelji in drugi strokovni delavci za kakovostno opravljanje pedagoškega, strokovnega, razvojnega oziroma umetniškega dela.
a)
zagotavljanje pedagoškega in strokovnega razvoja predavateljev in drugih strokovnih delavcev od zadnje zunanje evalvacije;
b)
dosežki predavateljev iz stroke;
c)
vrsta zaposlitve predavateljev in drugih strokovnih delavcev.
Zagotovljeni so strokovno-tehnični in upravno-administrativni delavci (v nadaljevanju: nepedagoški delavci) za učinkovito pomoč in svetovanje.
a)
vrste in ustreznost pomoči ter svetovanja študentom in drugim deležnikom;
b)
število, delovno področje in izobrazbena struktura nepedagoških delavcev;
c)
izobraževanje in usposabljanje nepedagoških delavcev.
Šola študentom zagotavlja ustrezno pomoč in svetovanje.
a)
upoštevanje raznolikosti in potreb študentov pri vzpostavljanju in določanju vsebine svetovanja oziroma pomoči zanje;