Nalaganje dokumenta...
Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 32-1326/2015, stran 3599 DATUM OBJAVE: 8.5.2015
VELJAVNOST: od 23.5.2015 / UPORABA: od 23.5.2015
RS 32-1326/2015
Verzija
7 / 8
Čistopis se uporablja od 13.11.2026 do 15.4.2027. Status čistopisa na današnji dan, 13.11.2026: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 32/15, 77/18, 161/21, 101/22 - ZOAIS, 77/25, 10/26 - ZdZEETD, 1805/26
1326. Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS)
o razglasitvi Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS)
Razglašam Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. aprila 2015.
Št. 003-02-3/2015-10
Ljubljana, dne 4. maja 2015
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O UPRAVLJAVCIH ALTERNATIVNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV (ZUAIS)
O UPRAVLJAVCIH ALTERNATIVNIH INVESTICIJSKIH SKLADOV (ZUAIS)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.1. Vsebina zakona in subjekti, na katere se zakon nanaša
(vsebina zakona)
Ta zakon določa:
1.
pogoje in način upravljanja alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: AIS);
2.
pogoje za ustanovitev in poslovanje alternativnih zasebnih investicijskih skladov s statusom specialnega investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: SIS);
3.
pogoje trženja enot AIS v Republiki Sloveniji in pogoje trženja enot AIS, ustanovljenih v Republiki Sloveniji, v drugi državi članici oziroma tretji državi;
4.
nadzor nad upravljanjem AIS in poslovanjem SIS;
5.
sodelovanje med pristojnimi organi;
6.
pogoje za predhodno trženje upravljavca AIS in upravljavca AIS države članice v Republiki Sloveniji.
(prenos direktiv in izvajanje uredb Evropske unije)
(1)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša:
1.
Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in 2095/2010/EU (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/927 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov (UL L št. 2024/927 z dne 26. 3. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/61/EU);
2.
Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene (UL L št. 145 z dne 31. 5. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 37), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/14/EU), v delu, v katerem se nanaša na upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
3.
Direktiva (EU) 2019/1160 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih naložbenih podjemov (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 106) v delu, ki se nanaša na upravljavce AIS;
4.
Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2023/2864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2864 z dne 20. 12. 2023), v delu, ki se nanaša na upravljavce AIS.
(2)
S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:
1.
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom (UL L št. 83 z dne 22. 3. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 231/2013/EU);
2.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 447/2013 z dne 15. maja 2013 o uvedbi postopka za UAIS, ki se odločijo, da bodo upoštevali Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 132 z dne 16. 5. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 447/2013/EU);
3.
Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 448/2013 z dne 15. maja 2013 o uvedbi postopka za določitev referenčne države članice UAIS zunaj Unije v skladu z Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 132 z dne 16. 5. 2013, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 448/2013/EU);
4.
Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L št. 115 z dne 25. 4. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 345/2013/EU);
5.
Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L št. 115 z dne 25. 4. 2013, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 346/2013/EU);
6.
Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 694/2014 z dne 17. decembra 2013 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vrste upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UL L št. 183 z dne 24. 6. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 694/2014/EU),
7.
Uredbe 2015/760/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 98), zadnjič spremenjene z Uredbo 2023/2869/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/760/EU);
8.
Uredbe (EU) št. 2019/1156 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) št. 1286/2014 (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 55; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1156/EU);
9.
Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L št. 333 z dne 27. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/420 z dne 16. decembra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, v katerih se določijo merila za določitev sestave skupne pregledniške ekipe, ki zagotavljajo uravnoteženo udeležbo članov osebja iz evropskih nadzornih organov in ustreznih pristojnih organov, njihovo imenovanje, naloge in delovne dogovore (UL L št. 2025/420 z dne 24. 3. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2554/EU).
(3)
Organ, pristojen za izvajanje Uredbe 345/2013/EU in Uredbe 346/2013/EU, je Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija).
(uporaba zakona)
(1)
Ta zakon se uporablja za:
1.
upravljavca AIS s sedežem v Republiki Sloveniji, ki upravlja enega ali več AIS ne glede na državo, v kateri je AIS ustanovljen;
2.
upravljavca AIS s sedežem v drugi državi članici, ki ima dovoljenje za upravljanje AIS na podlagi zakona ali drugega predpisa države članice, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU;
3.
upravljavca AIS s sedežem v tretji državi, ki ni upravljavec iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(2)
Na uporabo tega zakona ne vplivajo naslednja dejstva, povezana z upravljavcem AIS oziroma AIS, ki ga upravlja posamezen upravljavec:
1.
ali je AIS odprtega ali zaprtega tipa;
2.
pravna oblika AIS;
3.
pravna oblika upravljavca AIS, upravljavca AIS države članice oziroma upravljavca AIS tretje države.
(izjeme od uporabe zakona)
(1)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za:
1.
holdinge, kot so opredeljeni v 26. členu tega zakona;
2.
pokojninske sklade po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter institucije držav članic, ki izvajajo kolektivno pokojninsko zavarovanje v skladu z zakonom ali drugim predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 235 z dne 23. 9. 2003, str. 10), ter kadar je to ustrezno, njihove upravljavce z dovoljenjem, razen če ti upravljajo tudi AIS;
3.
Evropsko centralno banko, Evropsko investicijsko banko, Evropski investicijski sklad, evropske razvojne finančne institucije in dvostranske razvojne banke, Svetovno banko, Mednarodni denarni sklad in druge nadnacionalne institucije ali podobne mednarodne organizacije, če upravljajo AIS, ki delujejo v javnem interesu;
4.
nacionalne centralne banke;
5.
nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ali druge institucije, ki upravljajo sklade, ki so v podporo pokojninskemu sistemu ter sistemu socialne varnosti;
6.
sheme soudeležbe delavcev pri dobičku ali varčevalne sheme delavcev;
7.
pravne osebe s posebnim namenom listinjenja, kot so opredeljene v 28. členu tega zakona.
(2)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za upravljavca AIS, dokler ta upravlja samo enega ali več AIS, katerih vlagatelj je upravljavec AIS sam, njegova nadrejena ali podrejena družba ali druge podrejene družbe teh nadrejenih družb, pri čemer nobena od teh družb ni sama AIS.
1.2. Opredelitev pojmov in kratic
(kratice drugih zakonov)
Posamezne kratice, uporabljene v tem zakonu, pomenijo:
1.
ZTFI-1 je zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov;
2.
ZGD-1 je zakon, ki ureja gospodarske družbe;
3.
ESMA je Evropski nadzorni organ – Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1095/2010/EU);
4.
EBA je Evropski nadzorni organ – Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12);
5.
EIOPA je Evropski nadzorni organ – Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48);
6.
ESRB je Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1).
(pojmi, ki imajo enak pomen, kakor v drugih zakonih)
(1)
Izraza banka in kreditna institucija imata enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo.
(2)
Izraz skupina ima enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja finančne konglomerate.
(3)
Pojmi investicijska storitev, gospodarjenje s finančnimi instrumenti, investicijsko svetovanje, sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti, hramba in administrativne storitve, investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, odvisni borznoposredniški zastopnik, organizirani trg, finančni instrument in profesionalna stranka imajo enak pomen, kot je opredeljen v ZTFI-1.
(4)
Pojem zavarovalnica ima enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo.
(5)
Pojmi družba za upravljanje, KNPVP in alternativni investicijski sklad imajo enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(6)
Pojem predstavnik delavcev pomeni predstavnika delavcev, kot ga predvideva zakon, ki v državi sedeža družbe ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju oziroma kot je uveljavljen v praksi v državi sedeža družbe.
(7)
SIS je alternativni investicijski sklad s statusom specialnega investicijskega sklada iz zakona, ki ureja oblike alternativnih investicijskih skladov.
(8)
Izraz centralna depotna družba ima enak pomen, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2025/2075 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 2025 o spremembi Uredbe (EU) št. 909/2014 glede krajšega cikla poravnave v Uniji (UL L št. 2025/2075 z dne 14. 10. 2025).
(9)
Izraza vlagateljska centralna depotna družba in izdajateljska centralna depotna družba imata enak pomen, kot je opredeljen v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/392 z dne 11. novembra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede izdaje dovoljenj, nadzora in poslovanja za centralne depotne družbe (UL L št. 65 z dne 10. 3. 2017, str. 48).
(10)
Izraz posojilo pomeni denarno posojilo na podlagi posojilne pogodbe po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja.
(11)
Izraz evropska enotna točka ima enak pomen, kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2023/2859 z dne 20. 12. 2023), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2024/3005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov ter spremembi uredb (EU) 2019/2088 in (EU) 2023/2859 (UL L št. 2024/3005 z dne 12. 12. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2859/EU).
(država članica in tretja država)
(1)
Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3).
(2)
Tretja država je država, ki ni država članica.
(3)
Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi stalno prebivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.
(4)
Določbe tega zakona, ki urejajo delovanje osebe države članice, se ne uporabljajo za osebo Republike Slovenije, razen če je to izrecno določeno.
(referenčna država)
Referenčna država članica upravljavca AIS tretje države (v nadaljnjem besedilu: referenčna država) je država članica, določena v skladu s 139. členom tega zakona in Uredbo 448/2013/EU.
(upravljavec AIS)
(1)
Upravljavec AIS je pravna oseba, katere redna dejavnost je upravljanje enega ali več AIS.
(2)
Upravljanje AIS pomeni najmanj opravljanje storitev iz podtočke a 1. točke 57. člena tega zakona.
(3)
Upravljavec AIS države članice je upravljavec AIS s sedežem v državi članici, ki ima dovoljenje pristojnega organa za upravljanje AIS na podlagi zakona ali drugega predpisa države članice, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU.
(4)
Upravljavec AIS tretje države je upravljavec AIS s sedežem v tretji državi.
(5)
Upravljavec AIS je upravljavec AIS s sedežem v Republiki Sloveniji.
(tip upravljavca AIS)
Merila za opredelitev tipa upravljavca AIS glede na to, ali upravlja AIS odprtega ali zaprtega tipa, določa Uredba 694/2014/EU.
(AIS, AIS države članice, AIS tretje države in matična država članica AIS)
(1)
AIS je AIS, ki je pridobil dovoljenje Agencije, in AIS, ki nima dovoljenja Agencije, če je njegov sedež oziroma poslovodstvo v Republiki Sloveniji.
(2)
AIS države članice je AIS, ki ni AIS iz prejšnjega odstavka, če je pridobil dovoljenje pristojnega organa države članice ali je registriran pri pristojnem organu države članice, in AIS, ki nima dovoljenja oziroma ni registriran v državi članici, če ima sedež oziroma poslovodstvo v tej državi članici.
(3)
AIS tretje države je AIS, ki ni AIS iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(4)
Matična država članica AIS je država članica, razen Republike Slovenije, v kateri je AIS pridobil dovoljenje pristojnega organa ali v kateri je registriran ali če je pridobil več dovoljenj ali registracij, država članica, v kateri je AIS pridobil dovoljenje prvič ali je bil prvič registriran ali, če nima dovoljenja ali ni registriran, država članica, v kateri ima AIS sedež oziroma poslovodstvo.
(5)
Če ta zakon ne določa drugače, AIS pomeni vsak AIS, za katerega je upravljavec AIS imenovan kot njegov upravljavec, tudi če se je upravljanje AIS na podlagi določb o prenosu opravljanja storitev preneslo na druge subjekte, ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena.
(odprt in zaprt AIS)
(1)
Odprt AIS je AIS, katerega enote je mogoče na zahtevo kateregakoli imetnika neposredno ali posredno unovčiti in izplačati iz sredstev sklada pred začetkom njegove likvidacije v skladu s postopki in v obdobjih, kot so določena v pravilih upravljanja, družbeni pogodbi, statutu oziroma prospektu AIS, ki izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka 1. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 694/2014 z dne 17. decembra 2013 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo vrste upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UL L št. 183 z dne 24. 6. 2014, str. 18).
(2)
Zaprt AIS je AIS, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka.
(ločenost premoženja AIS brez pravne osebnosti)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje AIS, ki je organiziran kot ločeno premoženje, v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem šteje za premoženje vlagateljev. Če ta ali drug zakon ne določa, da se v primeru stečaja upravljavca AIS opravi prisilni prenos upravljanja AIS, se v stečajnem postopku sredstva takega AIS razdelijo med imetnike enot AIS v skladu s pravili, ki veljajo za odkup ali izplačilo enot AIS.
(matična država upravljavca AIS)
(1)
Matična država upravljavca AIS je Republika Slovenija.
(2)
Matična država članica upravljavca AIS države članice je država članica, v kateri ima ta upravljavec sedež.
(3)
Matična država upravljavca AIS tretje države je država, v kateri ima ta upravljavec sedež.
(4)
V primeru, da se za upravljavca AIS tretje države uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na matično državo članico upravljavca AIS, se te določbe nanašajo na referenčno državo upravljavca AIS tretje države.
(država članica gostiteljica upravljavca AIS)
(1)
Država članica gostiteljica upravljavca AIS je država članica, razen Republike Slovenije, v kateri upravljavec AIS:
1.
upravlja AIS države članice, ali
2.
trži enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ali
3.
opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz pododdelka 2.4.14. tega zakona.
(2)
Država članica gostiteljica upravljavca AIS tretje države je država, ki ni njegova referenčna država, v kateri upravljavec:
1.
upravlja AIS države članice ali
2.
trži enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.
(podružnica upravljavca AIS)
(1)
Podružnica upravljavca AIS ali upravljavca AIS države članice ali upravljavca AIS tretje države je njegova poslovna enota, ki je ločena od njegovega sedeža, in ki ni pravna oseba, opravlja pa storitve, za katere je ta upravljavec pridobil dovoljenje.
(2)
Če upravljavec AIS države članice ali upravljavec AIS tretje države ustanovi v Republiki Sloveniji več poslovnih enot, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, se vse štejejo kot ena podružnica. V tem primeru, mora upravljavec AIS države članice ali upravljavec AIS tretje države v prijavi za vpis podružnice v sodni register navesti naslov za vročanje v Republiki Sloveniji, ki mora biti eden od naslovov poslovnih enot podružnice.
(skrbnik)
Skrbnik je skrbnik premoženja AIS, ki izpolnjuje pogoje iz pododdelka 2.4.10. tega zakona.
(pristojni organi)
(1)
Pristojni organ v zvezi z AIS, upravljavcem AIS in skrbnikom po tem zakonu je Agencija, razen če ta zakon določa drugače.
(2)
Pristojni organ AIS države članice oziroma upravljavca AIS države članice je organ države članice, ki je na podlagi zakona ali drugega predpisa države članice pristojen za nadzor nad AIS države članice oziroma za nadzor nad upravljavcem AIS države članice.
(3)
Pristojni organ AIS tretje države oziroma upravljavca AIS tretje države je organ tretje države, ki je na podlagi zakona ali drugega predpisa tretje države pristojen za nadzor nad AIS tretje države oziroma za nadzor nad upravljavcem AIS tretje države.
(4)
Pristojni organ v zvezi s skrbnikom AIS države članice in AIS tretje države je:
1.
organ države članice, ki je na podlagi predpisa države članice, sprejetega za prenos Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 338), pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami, če je skrbnik kreditna institucija države članice;
2.
organ države članice, ki je na podlagi predpisa države članice, sprejetega za prenos Direktive 2004/39/ES pristojen za nadzor nad investicijskimi podjetji, če je skrbnik investicijsko podjetje;
3.
organ države članice, ki je na podlagi zakona ali drugega predpisa države članice pristojen za nadzor nad osebami države članice, ki lahko opravljajo skrbniške storitve na podlagi točke c tretjega odstavka 21. člena Direktive 2011/61/EU;
4.
organ, pristojen za nadzor oziroma registracijo oseb države članice, ki lahko opravljajo skrbniške storitve na podlagi tretjega pododstavka tretjega odstavka 21. člena Direktive 2011/61/EU;
5.
organ tretje države, ki je na podlagi zakona ali drugega predpisa tretje države pristojen za nadzor nad subjekti, ki opravljajo skrbniške storitve za AIS tretje države.
(kvalificirani delež v upravljavcu AIS)
(1)
Kvalificirani delež v upravljavcu AIS je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:
1.
najmanj 10 odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 odstotni delež v kapitalu te pravne osebe, ali
2.
delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.
(2)
Glede ugotavljanja kvalificiranega deleža v upravljavcu AIS se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje.
(tesna povezanost)
Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali je več fizičnih ali pravnih oseb povezanih na enega od naslednjih načinov:
1.
z udeležbo kot je določena v 19. členu tega zakona,
2.
z obvladovanjem kot je opredeljeno v 20. členu tega zakona, ali
3.
tako, da vse obvladuje ista tretja oseba.
(udeležba)
Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi najmanj 20 odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20 odstotni delež v kapitalu te pravne osebe.
(obvladovanje)
Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.
(nadrejena in podrejena družba)
(1)
Nadrejena družba je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
1.
ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,
2.
ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov uprave ali članov nadzornega sveta ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,
3.
ima pravico do prevladujočega vpliva na podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja, ali
4.
je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.
(2)
Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.
(3)
Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.
(4)
Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih zakoniti imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1.
družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba, ali
2.
družba je delnice pridobila:
a)
kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe, ali
b)
v zvezi z odobritvijo posojila pri opravljanju svoje običajne poslovne dejavnosti in glasovalne pravice uresničuje v interesu osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.
(5)
Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:
1.
ta družba sama,
2.
podrejena družba te družbe, ali
3.
druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke tega odstavka.
(6)
Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.
(7)
Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.
(družbe, povezane s skupnim vodenjem)
Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso tesno povezane, vendar je med njimi ena od naslednjih povezav:
1.
upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami, ali
2.
večina članov oziroma članic njihovih uprav ali nadzornih svetov so iste osebe.
(ustanovitev)
Pojem ustanovljen v zvezi z/s:
1.
upravljavcem AIS, upravljavcem AIS države članice ali upravljavcem AIS tretje države pomeni, da ima ta v določeni državi sedež;
2.
AIS, AIS države članice ali AIS tretje države pomeni, da je ta v tej državi pridobil dovoljenje pristojnega organa ali je registriran pri pristojnem organu ali, če ni nima dovoljenja ali ni registriran, da ima v tej državi sedež;
3.
skrbnikom pomeni, da ima skrbnik v tej državi sedež ali podružnico;
4.
pravnim zastopnikom, ki je pravna oseba, pomeni da ima v tej državi sedež ali podružnico;
5.
pravnim zastopnikom, ki je fizična oseba, pomeni da ima v tej državi stalno prebivališče.
(pravni zastopnik)
Pravni zastopnik je fizična oseba s stalnim prebivališčem v državi članici ali pravna oseba s sedežem v državi članici, ki jo upravljavec AIS tretje države izrecno pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun v državi članici izpolnjuje obveznosti do pristojnih in drugih organov, vlagateljev in nasprotnih strank, ki izhajajo iz tega zakona oziroma predpisa države članice, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU.
(višje vodstvo, uprava in nadzorni svet)
(1)
Višje vodstvo pomeni vodstveno raven kot je opredeljena v tretjem odstavku 1. člena Uredbe 231/2013/EU.
(2)
Uprava pomeni izvršne direktorje, upravo oziroma poslovodjo družbe.
(3)
Nadzorni svet pomeni nadzorni svet oziroma člane upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji.
(holding)
Holding je gospodarska družba, ki je imetnica delnic ali poslovnih deležev ene ali več drugih gospodarskih družb in katere poslovni namen je izvajati strategijo oziroma strategije prek odvisnih družb, povezanih podjetij ali udeležb, da se prispeva k povečevanju njihove dolgoročne vrednosti. Holding je javna delniška družba, ki deluje v svojem imenu in za svoj račun in s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu, ali druga gospodarska družba, katere glavni namen, kot izhaja iz njenega letnega poročila oziroma drugih uradnih dokumentov, ni ustvarjanje donosov za vlagatelje z dezinvestiranjem prek svojih odvisnih družb ali povezanih podjetij.
(napajalni in centralni AIS)
Napajalni AIS je AIS, ki:
1.
nalaga najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v enote drugega AIS (v nadaljnjem besedilu: centralni AIS) ali
2.
nalaga najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v enote več kot enega centralnega AIS, če imajo vsi ti centralni AIS enako naložbeno politiko, ali
3.
je kako drugače izpostavljen do centralnega AIS z najmanj 85 odstotki svojih sredstev.
(pravna oseba s posebnim namenom listinjenja)
Pravna oseba s posebnim namenom listinjenja je pravna oseba, ki je ustanovljena izključno zato, da izvede listinjenje ali listinjenje, kakor ga določa drugi odstavek 1. člena Uredbe (EU) 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja, in druge aktivnosti, potrebne za ta namen (UL L št. 297 z dne 7. 11. 2013, str. 107).
(finančni vzvod)
(1)
Finančni vzvod je vsaka metoda, s katero upravljavec AIS, upravljavec AIS države članice oziroma upravljavec AIS tretje države poveča izpostavljenost sklada, ki ga upravlja, kot na primer izposoja denarnih sredstev ali vrednostnih papirjev oziroma pozicije v izvedenih finančnih instrumentih.
(2)
Finančni vzvod se izračuna v skladu z 2. oddelkom II. poglavja Uredbe 231/2013/EU.
(izdajatelj)
(1)
Izdajatelj je pravna oseba ali subjekt javnega prava s sedežem v državi članici, katerega delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu.
(2)
Pri potrdilih o lastništvu se za namene tega zakona kot izdajatelj šteje izdajatelj delnic, na katere se potrdilo o lastništvu nanaša.
(profesionalni in neprofesionalni vlagatelj)
(1)
Profesionalni vlagatelj je oseba, ki je v skladu z določbami ZTFI-1 obravnavana kot profesionalna stranka.
(2)
Pri uporabi določb ZTFI-1, ki se nanašajo na opredelitev profesionalne stranke iz prejšnjega odstavka, se namesto izraza »borznoposredniška družba uporablja izraz »upravljavec AIS«.
(3)
Neprofesionalni vlagatelj je oseba, ki ni profesionalni vlagatelj.
(glavni posrednik)
Glavni posrednik je kreditna institucija, investicijsko podjetje ali druga oseba z dovoljenjem pristojnega organa, za katero veljajo pravila in nadzor skrbnega in varnega poslovanja, in ki profesionalnim vlagateljem kot nasprotna stranka ponuja predvsem storitve financiranja ali izvrševanja transakcij s finančnimi instrumenti, lahko pa tudi druge storitve, kakršne so obračun in poravnava poslov, hramba, posojanje vrednostnih papirjev, zagotavljanje naročniku prilagojene tehnologije in druge operativne podporne storitve.
(nejavna družba)
Nejavna družba je družba s sedežem v državi članici, katere kapital je razdeljen na delnice, ki niso uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu.
(enota AIS)
(1)
Enoto AIS predstavlja:
1.
sorazmerni delež v premoženju AIS, če je AIS oblikovan kot ločeno premoženje,
2.
sorazmerni delež v kapitalu AIS, če je AIS gospodarska družba.
(2)
Enota AIS je izdana kot vrednostni papir.
(3)
Vrednostni papir iz prejšnjega odstavka se glasi na enoto, več enot ali del enote AIS.
(4)
Kadar se enote AIS vodijo v registru, ki smiselno izpolnjuje pogoje iz 65. in 66. člena Uredbe 231/2013/EU, oziroma so imetniki enot vpisani v sodni register kot imetniki poslovnega deleža, ni potrebno, da je enota AIS izdana kot vrednostni papir.
(5)
Vpis deleža v registru oziroma poslovni delež iz prejšnjega odstavka se lahko glasi na enoto, več enot ali del enote premoženja AIS.
(6)
Če je AIS oblikovan kot komanditna družba ali dvojna družba, se za izraz »kapital« v tem zakonu šteje seštevek kapitalskih deležev njenih komanditistov.
(predhodno trženje upravljavca AIS in upravljavca AIS države članice v Republiki Sloveniji)
(1)
Predhodno trženje pomeni vsako neposredno ali posredno zagotavljanje informacij ali sporočil o naložbenih strategijah ali idejah za naložbe, naslovljeno na potencialne profesionalne vlagatelje s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji, izvedeno na pobudo upravljavca AIS ali upravljavca AIS države članice.
(2)
Namen predhodnega trženja je, da se preveri, ali bi potencialne profesionalne vlagatelje zanimalo vlaganje v AIS oziroma podsklad, ki še ni ustanovljen, oziroma je ustanovljen, vendar še ni priglašen za trženje v skladu z 201. do 208. členom tega zakona. Predhodno trženje ne pomeni naložbene ponudbe za potencialnega profesionalnega vlagatelja po 35. členu tega zakona.
(trženje enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države)
(1)
Trženje enot AIS, AIS države članice ali AIS tretje države pomeni vsako neposredno ali posredno ponudbo enot AIS, naslovljeno na nedoločen ali določen krog profesionalnih vlagateljev ali neprofesionalnih vlagateljev iz drugega in tretjega odstavka 199. člena tega zakona, s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji, izvedeno na pobudo upravljavca AIS, upravljavca AIS države članice ali upravljavca AIS tretje države.
(2)
Agencija v splošnem aktu natančneje opredeli posamične pojme iz prvega odstavka tega člena.
(izkazano upravičenje)
Izkazano upravičenje pomeni delež ustvarjenega dobička AIS, ki pripada njegovemu upravljavcu kot nadomestilo za upravljanje AIS, in ne vključuje morebitnega deleža v dobičku AIS, ki upravljavcu pripada kot donos na njegovo morebitno naložbo v AIS.
(dajanje posojil)
Dajanje posojil ali dati posojilo pomeni odobritev posojila:
1.
neposredno s strani AIS kot prvotnega posojilodajalca ali
2.
posredno prek tretje osebe ali subjekta za posebne namene, ki da posojilo za AIS ali v njegovem imenu ali za upravljavca AIS ali v njegovem imenu v zvezi z AIS, kadar upravljavec AIS ali AIS sodeluje pri strukturiranju posojila ali opredelitvi ali predhodnem dogovoru o njegovih značilnostih pred pridobitvijo izpostavljenosti do posojila.
(delničarsko posojilo)
Delničarsko posojilo pomeni posojilo, ki ga AIS odobri podjetju, v katerem ima neposredno ali posredno najmanj pet odstotkov kapitala ali glasovalnih pravic, in ki ga ni mogoče prodati tretjim osebam, neodvisno od kapitalskih instrumentov, ki jih ima AIS v istem podjetju.
(AIS, ki daje posojila)
AIS, ki daje posojila, pomeni AIS, katerega:
1.
naložbena strategija je predvsem dajanje posojil ali
2.
dana posojila imajo nominalno vrednost, ki predstavlja vsaj 50 odstotkov njegove čiste vrednosti sredstev.
(AIS s finančnim vzvodom)
AIS s finančnim vzvodom pomeni AIS, katerega izpostavljenost upravljavec AIS, ki ga upravlja, poveča z izposojanjem denarja ali vrednostnih papirjev, s povečanjem finančnega vzvoda, ki zajema pozicije izvedenih finančnih instrumentov, ali na drug način.
(kapital AIS)
Kapital AIS pomeni skupno vplačane kapitalske vložke in nevpoklicani kapital, zavezan AIS, izračunan na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh provizij, stroškov in izdatkov, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji.
2. UPRAVLJAVEC AIS
2.1. Splošne določbe
(upravljanje AIS)
(1)
Vsak AIS, AIS države članice ali AIS tretje države mora imeti upravljavca, ki je odgovoren za poslovanje AIS v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje AIS oziroma predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU.
(2)
Upravljavec AIS je lahko:
1.
pravna oseba pooblaščena s strani AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, oziroma pravna oseba, ki posluje v imenu in za račun AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, in ki je na ta način pristojna in odgovorna za upravljanje tega AIS (v nadaljnjem besedilu: zunanji upravljavec), ali
2.
AIS sam, če njegova pravna oblika omogoča samostojno upravljanje, uprava AIS pa se odloči, da ne bo pooblastila zunanjega upravljavca.
(3)
V Republiki Sloveniji lahko AIS upravlja:
1.
upravljavec AIS iz prvega odstavka 38. člena tega zakona,
2.
upravljavec AIS države članice,
3.
upravljavec AIS tretje države, ki v skladu s tem zakonom pridobi dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS v Republiki Sloveniji ali drugi referenčni državi.
(4)
V sodni register se ne sme vpisati oseba, katere firma vsebuje besedno zvezo »upravljavec alternativnega investicijskega sklada« ali izpeljanke iz teh besed, če ta oseba ne izpolnjuje pogojev za upravljanje AIS.
(5)
V Republiki Sloveniji se AIS ne sme upravljati sam. Za AIS države članice in AIS tretje države, ki se upravlja sam, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za upravljavca AIS države članice ali AIS tretje države, razen če je s tem zakonom določeno drugače.
(6)
Agencija AIS, ki se upravlja sam v nasprotju s prejšnjim odstavkom, z odredbo o odpravi kršitve naloži da sklene pogodbe o upravljanju z upravičenim upravljavcem AIS ali prične s postopkom likvidacije.
(7)
Za družbo za upravljanje se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za upravljavca AIS, razen če je s tem zakonom določeno drugače. Kadar družba za upravljanje upravlja AIS, spada v eno izmed kategorij upravljavcev AIS iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(kategorije upravljavcev AIS)
(1)
Kategorije upravljavcev AIS so:
1.
upravljavec AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS;
2.
upravljavec AIS, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena in ni prostovoljno vložil zahteve za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS v skladu z Uredbo 447/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: registrirani upravljavec AIS);
3.
upravljavec AIS, ki je pridobil status upravljavca specialnega investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: upravljavec SIS).
(2)
Upravljavec AIS mora pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS, če neposredno ali posredno prek družbe, s katero je povezan s skupnim vodenjem ali obvladovanjem ali znatnim deležem glasovalnih pravic oziroma znatnim deležem v kapitalu, upravlja enega ali več AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, katerih:
1.
celotna vrednost upravljanih sredstev, vključno s sredstvi pridobljenimi z uporabo finančnega vzvoda, presega 100.000.000 eurov ali
2.
celotna vrednost upravljanih sredstev presega 500.000.000 eurov pod pogojem, da noben AIS ne uporablja finančnega vzvoda, imetniki enot AIS pa vsaj pet let po vstopu v posamezen AIS nimajo pravice zahtevati odkupa enot.
(3)
Registrirani upravljavec AIS lahko upravlja samo AIS s sedežem v Republiki Sloveniji.
(4)
Registrirani upravljavec AIS lahko prostovoljno vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS, kot to določa Uredba 447/2013/EU.
(5)
Izračun celotne vrednosti upravljanih sredstev iz drugega odstavka tega člena in spremljanje teh sredstev se izvajata v skladu z 2. in 3. členom Uredbe 231/2013/EU.
(register upravljavcev AIS)
(1)
Agencija vzpostavi in redno dopolnjuje register upravljavcev AIS, ki vsebuje informacije iz 1. in 5. točke drugega odstavka 40. člena tega zakona.
(2)
Agencija zagotovi javno dostopnost registra iz prejšnjega odstavka.
(zahteva za vpis v register)
(1)
Upravljavec AIS mora pri Agenciji vložiti zahtevo za vpis v register upravljavcev AIS najkasneje v 30 dneh od začetka upravljanja AIS.
(2)
Zahteva iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
1.
ime in pravnoorganizacijsko obliko upravljavca AIS;
2.
naslov in matično številko upravljavca AIS;
3.
člane uprave upravljavca AIS;
4.
pet največjih družbenikov upravljavca AIS;
5.
seznam AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, podatke o njihovih naložbenih strategijah in označbo AIS, katerih enote se tržijo v Republiki Sloveniji;
6.
podatke o celotni vrednosti upravljanih sredstev.
(3)
Upravljavec AIS zahtevi iz prejšnjega odstavka priloži tudi naslednje obvezne priloge:
1.
interni akt (politiko) o zagotavljanju skladnosti poslovanja z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ter izvajanju FATCA in samodejne izmenjave podatkov o dohodkih in premoženju (CRS),
2.
interni akt, ki vsebuje postopek izračuna celotne vrednosti upravljanih sredstev in postopek za stalno spremljanje te vrednosti v skladu z 2. in 3. členom Uredbe 231/2013/EU,
3.
interni akt, ki opredeli postopek izračunavanja finančnega vzvoda v skladu z 29. členom tega zakona in 2. oddelkom II. poglavja Uredbe 231/2013/EU (vključno s tretjim odstavkom 6. člena Uredbe 231/2013/EU),
4.
če namerava enote AIS tržiti tudi poklicnim vlagateljem, interni akt o razvrščanju strank oziroma vlagateljev v skladu z 249. členom ZTFI-1 v zvezi s prvim in drugim odstavkom 31. člena tega zakona,
5.
interni akt, ki opredeli postopke za pravočasno in pravilno poročanje Agenciji na podlagi 42. člena tega zakona, kot jih določajo 5. in 110. člen Uredbe 231/2013/EU ter Smernice za poročanje v skladu s členi 3(3)(d) in 24(1), (2) in (4) Direktive 2011/61/EU,
6.
ustrezne politike, s katerimi izkazuje izpolnjevanje zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne 27. 7. 2012, str. 1), zadnjič dopolnjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2026/1000 z dne 5. maja 2026 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo metode za določitev pristojbin, ki jih Evropski bančni organ zaračunava za potrjevanje modelov pro forma iz člena 11(3), četrti pododstavek, navedene uredbe, in načinov plačila teh pristojbin (UL L št. 2026/1000 z dne 17. 8. 2026), če naložbena strategija AIS v upravljanju predvideva uporabo izvedenih finančnih instrumentov,
7.
informacijo in pojasnilo glede notranjih ureditev o uporabi Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 337 z dne 23. 12. 2015, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne 20. 12. 2023),
8.
informacijo in pojasnilo glede notranjih ureditev o uporabi Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2021/557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 116 z dne 6. 4. 2021, str. 1-24).
(4)
Upravljavec AIS obvesti Agencijo o spremembi podatkov iz 1. do 5. točke drugega odstavka v 15 delovnih dneh od nastanka spremembe.
(5)
Podrobnejšo vsebino podatkov iz 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena določata prvi in drugi odstavek 5. člena Uredbe 231/2013/EU.
(6)
Agencija predpiše podrobnejšo obliko zahteve iz drugega odstavka tega člena, podrobnejše vsebine iz 1. do 4. točke drugega odstavka tega člena ter obliko in način predložitve internih aktov in informacij iz tretjega odstavka tega člena.
(7)
Ne glede na prvi odstavek tega člena upravljavcu AIS, ki je vložil zahtevo za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS in upravljavcu AIS, ki je v postopku pridobivanja statusa upravljavca SIS, ni treba vložiti zahteve za vpis v register iz prvega odstavka tega člena.
(zavrnitev zahteve za vpis v register)
Agencija zavrne zahtevo za vpis v register, če iz podatkov, ki jih je predložil vložnik zahteve, izhaja, da ne gre za upravljavca AIS, oziroma iz podatkov izhaja, da ne izpolnjuje minimalnih zahtev iz tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na upravljavca AIS.
2.2. Registrirani upravljavec AIS
(ravnanje ob preseganju omejitev)
(1)
Registrirani upravljavec AIS mora redno spremljati celotno vrednost upravljanih sredstev v skladu s 3. členom Uredbe 231/2013/EU.
(2)
Ravnanje upravljavca AIS ob začasnem ali trajnem preseganju vrednosti iz drugega odstavka 38. člena tega zakona določa 4. člen Uredbe 231/2013/EU.
(redno poročanje registriranega upravljavca AIS Agenciji)
(1)
Upravljavec AIS v zvezi z vsakim AIS, ki ga upravlja, Agenciji poroča o najpomembnejših instrumentih, s katerimi trguje v imenu AIS, glavnih izpostavljenostih AIS in najpomembnejših koncentracijah naložb AIS.
(2)
Vsebino, način in rok poročanja podatkov iz prejšnjega odstavka določata 5. in 110. člen Uredbe 231/2013/EU.
2.3. Upravljavec SIS
2.3.1. Splošne določbe
(upravljavec SIS)
Upravljavec SIS je registrirani upravljavec AIS, ki izpolnjuje pogoje iz tega oddelka in upravlja vsaj en SIS iz 3.1. poglavja Zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 101/22; v nadaljnjem besedilu: ZOAIS).
(pridobitev statusa upravljavca SIS)
(1)
Upravljavec AIS pridobi status upravljavca SIS, če v postopku pridobitve statusa prvega SIS, ki ga namerava upravljati, izkaže izpolnjevanje pogojev iz tega oddelka.
(2)
Status upravljavca SIS se prizna v odločbi, s katero Agencija upravljavcu AIS prizna status prvega SIS, ki ga namerava upravljati.
(3)
Če uprava upravljavca SIS pisno obvesti Agencijo, da se upravljavec SIS odpoveduje statusu upravljavca SIS, Agencija izda odločbo o prenehanju statusa upravljavca SIS.
(4)
Registrirani upravljavec AIS, ki ne namerava upravljati nobenega SIS, lahko prostovoljno vloži zahtevo za pridobitev statusa upravljavca SIS.
(storitve, ki jih opravlja upravljavec SIS)
(1)
Upravljavec SIS lahko opravlja samo storitve upravljanja AIS iz 57. člena tega zakona.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec SIS opravlja tudi druge dejavnosti, če so te neposredno povezane z naložbenimi politikami oziroma strategijami AIS, ki jih upravlja.
2.3.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravljavec SIS
(priznanje statusa upravljavca SIS)
(1)
Upravljavec AIS, ki je vložil zahtevo za priznanje statusa SIS, in še nima priznanega statusa upravljavca SIS, vlogi priloži zahtevo za priznanje statusa upravljavca SIS in naslednjo dokumentacijo:
1.
kopijo statuta ali družbene pogodbe, skladne z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe;
2.
seznam oseb, ki bodo dejansko vodile posle upravljavca SIS z navedbo področja, za katerega bo posamezna oseba pristojna, in dokazila, iz katerih izhaja, da imajo te osebe zadosten ugled ter znanje in izkušnje tudi s področja poslovanja SIS, ki jih bo upravljal upravljavec SIS, z navedbo katera oziroma katere izmed teh oseb bodo zastopale upravljavca SIS;
3.
poslovni načrt z opisom organizacijske strukture vključno z obrazložitvijo zagotavljanja skladnosti svojega poslovanja z določbami tega pododdelka;
4.
opis dejavnosti, ki jih poleg storitev upravljanja AIS opravlja upravljavec SIS na podlagi izjeme iz drugega odstavka 45. člena tega zakona;
5.
dokumentacijo, iz katere izhaja izpolnjevanje pogojev iz 50. člena tega zakona;
6.
informacije o dogovorih o prenosu opravljanja storitev iz 51. člena tega zakona.
(2)
Poleg dokumentov iz prejšnjega odstavka tega člena upravljavec AIS priloži zahtevi tudi podatke iz drugega odstavka 40. člena tega zakona. Upravljavcu AIS, ki je že opravil postopek registracije na podlagi 40. člena tega zakona, v novem postopku ni treba priložiti dokumentacije, ki jo je Agenciji že predložil, če se do dne vložitve zahteve podatki v dokumentaciji niso spremenili.
(odločanje o priznanju statusa upravljavca SIS)
(1)
Agencija upravljavcu AIS prizna status upravljavca SIS, če:
1.
iz predložene dokumentacije izhaja, da bo upravljavec SIS sposoben izpolnjevati zahteve iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje SIS;
2.
ima upravljavec SIS zadosten osnovni kapital in izpolnjuje pogoje glede kapitalske ustreznosti v skladu s 50. členom tega zakona;
3.
iz dokazil izhaja, da imajo osebe, ki bodo dejansko vodile posle, upravljavca SIS zadosten ugled ter znanje in izkušnje tudi s področja poslovanja upravljavca SIS, ki jih bo upravljal upravljavec SIS;
4.
dejavnosti, ki jih poleg storitev upravljanja AIS namerava opravljati upravljavec SIS, izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka 45. člena tega zakona;
5.
sta sedež in poslovodstvo upravljavca SIS v Republiki Sloveniji.
(2)
Agencija prizna status upravljavca SIS tako, da v izreku odločbe določi vrsto SIS, ki jih upravljavec SIS lahko upravlja. Upravljavcu SIS z že priznanim statusom, ki je vložil novo zahtevo za priznanje statusa SIS druge vrste, v novem postopku ni treba priložiti dokumentacije, ki jo je Agenciji že predložil, če se do dne vložitve zahteve podatki v dokumentaciji niso spremenili.
(zavrnitev priznanja statusa upravljavca SIS)
Agencija ne prizna statusa upravljavca SIS, če:
1.
vložnik ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena oziroma
2.
zavrne zahtevo za priznanje statusa SIS iz 77. člena ZOAIS.
(rok za odločanje in začetek opravljanja storitev upravljanja SIS)
Za rok za odločanje o zahtevi za priznanje statusa upravljavca SIS in za začetek opravljanja storitev upravljanja SIS se smiselno uporabljata določbi 129. in 130. člena tega zakona.
(osnovni kapital in kapitalska ustreznost upravljavca SIS)
(1)
Najnižji znesek osnovnega kapitala upravljavca SIS je 100.000 eurov.
(2)
Za zagotovitev potrebnega osnovnega kapitala po tem členu se v osnovni kapital upravljavca SIS štejejo postavke iz prvega odstavka 89. člena tega zakona, pri čemer se pri izračunu kapitala kot odbitne postavke upoštevajo postavke iz drugega odstavka 89. člena tega zakona.
(3)
Upravljavec SIS vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na storitve, ki jih opravlja, in vrednost premoženja v upravljanju ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh storitev.
(4)
Kapital upravljavca SIS vedno dosega ali presega znesek, ki je enak višjemu od:
-
zneska osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena in
-
višine stalnih splošnih stroškov, določenih v 13. členu Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), zadnjič dopolnjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1771 z dne 13. marca 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo podrobnosti obsega bonitetne konsolidacije skupine investicijskih podjetij in metode za to konsolidacijo (UL L št. 2024/1771 z dne 25. 6. 2024).
(5)
Upravljavec SIS izvaja učinkovite politike in postopke za obvladovanje operativnih tveganj, ki omogočajo ustrezno ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje operativnih tveganj ter njihov vpliv na kapitalsko ustreznost.
(6)
Upravljavec SIS ne sme izplačati dobička niti kot vmesne dividende oziroma dividende niti kot izplačila iz udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, če kapital upravljavca SIS ne dosega minimalnega kapitala, določenega v četrtem odstavku tega člena, oziroma bi se zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da minimalnega kapitala ne bi več dosegal.
(7)
Prepoved iz prejšnjega odstavka velja, dokler upravljavec SIS ne zagotovi ustrezne višine kapitala.
(8)
Če kapital upravljavca SIS ne dosega minimalnega kapitala, določenega v četrtem odstavku tega člena, uprava upravljavca SIS sprejme ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma poda predlog ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi upravljavca SIS.
(9)
O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prejšnjega odstavka mora uprava upravljavca SIS nemudoma poročati Agenciji.
(10)
Za upravljavca SIS se smiselno uporabljajo 93. člen tega zakona in na njegovi podlagi izdani splošni akt Agencije, razen določb, ki se nanašajo na dodatna sredstva, ter 94. člen tega zakona.
(prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja SIS na drugo osebo)
(1)
Upravljavec SIS lahko pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec SIS), da v njegovem imenu in za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s 57. členom tega zakona spadajo med storitve upravljanja AIS, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2)
Upravljavec SIS in pooblaščenec SIS skleneta pisno pogodbo, s katero upravljavec SIS podeli pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja SIS in s katero pogodbeni stranki opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice.
(3)
Pri prenosu storitve upravljanja premoženja SIS iz 1. točke 57. člena tega zakona upravljavec SIS zagotovi, da ima pooblaščenec SIS najmanj primerljiva sredstva, višje vodstvo, primernega ugleda in izkušenj, ter zaposlene, usposobljene za opravljanje prenesenih storitev oziroma poslov. Šteje se, da pooblaščenec SIS izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka, kadar je pooblaščenec oseba iz 3. točke prvega odstavka 59. člena tega zakona.
(4)
Pooblaščenec SIS iz prejšnjega odstavka mora upoštevati naložbeno politiko SIS.
(5)
Upravljavec SIS obvesti Agencijo o sklenitvi pogodbe o prenosu storitve upravljanja premoženja pred začetkom njene veljavnosti in o vseh nadaljnjih spremembah te pogodbe.
(6)
Na podlagi predhodnega pisnega soglasja upravljavca SIS lahko pooblaščenec SIS pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS prenese na tretjo osebo, pri čemer se za ta prenos smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka tega člena.
(7)
S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja SIS na drugo osebo ni mogoče omejiti niti izključiti odgovornosti upravljavca SIS za opravljanje navedenih storitev.
(8)
Kadar je pooblaščenec SIS oseba iz 3. točke prvega odstavka 59. člena oziroma oseba iz 5. poglavja tega zakona, je ne glede na prejšnji odstavek upravljavec SIS odgovoren samo za izbiro pooblaščenca SIS in za navodila, ki jih da pooblaščencu SIS.
(8)
Za prenos opravljanja posameznih storitev upravljanja SIS na pooblaščenca iz tretje države se smiselno uporabljajo določbe 4. točke prvega odstavka 59. člena tega zakona.
(9)
Upravljavec SIS ne sme prenesti storitev oziroma poslov upravljanja AIS na drugo osebo v takem obsegu, da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo »poštnega predala«, kot je opredeljen v 82. členu Uredbe 231/2013/EU.
(pravila poslovanja za upravljavca SIS)
(1)
Upravljavec SIS obravnava vlagatelje v SIS tako, da nobeden ni deležen prednostne obravnave, razen če je taka obravnava razkrita v aktu o ustanovitvi SIS.
(2)
Upravljavec SIS vzpostavi ter uresničuje trden in zanesljiv system upravljanja, pri čemer uporabi ustrezne človeške in tehnične vire, potrebne za ustrezno upravljanje SIS, upoštevajoč obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.
(3)
Upravljavec SIS vzdržuje in vodi učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za ugotovitev, preprečitev, obvladovanje in spremljanje nasprotij interesov, da ne bi škodljivo vplivali na interese SIS oziroma njihovih vlagateljev.
(4)
Upravljavec SIS vzpostavi in izvaja ustrezne sisteme upravljanja tveganj, s katerimi na primeren način ugotavlja, meri, obvladuje in spremlja tveganja, ki so relevantna za vsako naložbeno strategijo SIS, in ki jim je ali bi jim bil lahko izpostavljen SIS.
(5)
Upravljavec SIS za vsak SIS, ki ga upravlja, razen za SIS zaprtega tipa, ki ne uporablja finančnega vzvoda, vzpostavi ustrezen sistem upravljanja likvidnosti in sprejme postopke, ki omogočajo spremljanje likvidnostnega tveganja SIS in zagotavljajo, da je likvidnost naložb SIS usklajena z njegovimi obveznostmi.
(6)
Upravljavec SIS mora za vsak SIS, ki ga upravlja, zagotoviti usklajenost naložbene strategije, profila likvidnosti in politike odkupov enot SIS.
(7)
Za upravljavca SIS se smiselno uporabljajo določbe 69. in 71. člena tega zakona.
(predpis Agencije)
(1)
Agencija predpiše podrobnejša pravila poslovanja iz prejšnjega člena, ki jih mora glede na obseg poslovanja in kompleksnost poslov izpolnjevati upravljavec SIS.
(2)
Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, obliko in način predložitve dokumentacije iz tega oddelka.
2.4. Upravljavec AIS z dovoljenjem za opravljanje storitev upravljanja AIS
(uporaba pojma upravljavec AIS)
Upravljavec AIS v oddelku 2.4. tega zakona pomeni upravljavca AIS z dovoljenjem Agencije za opravljanje storitev upravljanja AIS.
2.4.1. Storitve, ki jih opravlja upravljavec AIS
(storitve, ki jih opravlja upravljavec AIS)
(1)
Upravljavec AIS lahko opravlja:
1.
storitve upravljanja AIS iz 57. člena tega zakona;
2.
storitve upravljanja investicijskih skladov na podlagi zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
3.
storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz pododdelka 2.4.14. tega zakona;
4.
upravljanje referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 1), zadnjič dopolnjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/905 z dne 24. aprila 2026 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo seznama referenčnih promptnih menjalnih tečajev, izvzetih iz njene uporabe (UL L št. 2026/905 z dne 27. 4. 2026), (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2016/1011);
5.
naloge ali dejavnosti, ki jih upravljavec AIS že opravlja v zvezi z AIS ali v zvezi s storitvami iz prvega odstavka tega člena in niso storitve iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena, pod pogojem, da se vsako nasprotje interesov, ki nastane z opravljanjem teh nalog ali dejavnosti drugim strankam, ustrezno upravlja.
(2)
Upravljavec AIS mora za vsako posamezno storitev iz prvega odstavka tega člena pridobiti dovoljenje Agencije na podlagi tega zakona. Upravljavec AIS lahko opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na podlagi zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, če izpolnjuje pogoje in pridobi dovoljenja, ki jih mora v skladu z zakonom, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, izpolnjevati in pridobiti družba za upravljanje. Za pridobitev, prenehanje in odvzem dovoljenja za opravljanje storitev iz 3. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe pododdelka 2.4.14. tega zakona. Za pridobitev, prenehanje in odvzem dovoljenja za opravljanje drugih nalog ter dejavnosti iz 5. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe pododdelka 2.4.14. tega zakona, ki urejajo pridobitev, prenehanje in odvzem dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev.
(3)
Upravljavec AIS v okviru storitev upravljanja AIS ne more pridobiti dovoljenja samo za opravljanje dodatnih storitev, povezanih z upravljanjem AIS, iz 2. točke 57. člena tega zakona.
(4)
Upravljavec AIS v okviru opravljanja storitev upravljanja AIS ne more opravljati samo storitev iz podtočke a) 1. točke 57. člena tega zakona, če ne upravlja tudi tveganj iz podtočke b) 1. točke 57. člena tega zakona in obratno.
(5)
Upravljavec AIS ne more pridobiti dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnih storitev iz prvega odstavka 163. člena tega zakona, če ne pridobi dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja AIS iz 1. točke prvega odstavka tega člena.
(6)
Upravljavec AIS ne sme opravljati nalog ali dejavnosti iz 5. točke prvega odstavka tega člena, če nima ustreznega dovoljenja za opravljanje storitev iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena.
(7)
Upravljavec AIS ne sme opravljati storitev iz 4. točke prvega odstavka tega člena, če se referenčne vrednosti uporabljajo za AIS, ki jih upravlja.
(izjema za borznoposredniško družbo, družbo za upravljanje in banko)
(1)
Borznoposredniški družbi, družbi za upravljanje in banki za opravljanje investicijskih storitev za AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ni treba pridobiti dovoljenja po tem zakonu, če je dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov že pridobila po drugem zakonu.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je kakršna koli posredna ali neposredna ponudba oziroma trženje enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države vlagateljem v Republiki Sloveniji dovoljena le, če so izpolnjeni vsi pogoji glede trženja enot iz tega zakona in drugih predpisov, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS.
(storitve upravljanja AIS)
Storitve upravljanja AIS obsegajo:
1.
upravljanje premoženja AIS:
a)
sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje AIS, razpolaganje s premoženjem AIS zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja AIS, sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja AIS in uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev AIS oziroma drugih naložb AIS;
b)
upravljanje tveganj AIS;
2.
dodatne storitve, povezane z upravljanjem AIS:
a)
administrativne storitve:
-
pravne storitve in vodenje poslovnih knjig ter sestavljanje poslovnih poročil,
-
odnosi z vlagatelji,
-
vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enote vključno z obračunom davka in davčnim poročanjem,
-
pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami,
-
vodenje evidence imetnikov enot in drugih evidenc,
-
delitev dobička oziroma prihodkov,
-
administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili enot,
-
obračun in poravnave po pogodbah ter razpošiljanje potrdil o lastništvu enot,
-
hramba dokumentacije;
b)
trženje enot AIS;
c)
druge storitve, povezane s premoženjem AIS, med drugim:
-
dejavnosti, potrebne za izpolnitev obveznosti upravljavca AIS kot fiduciarja,
-
upravljanje objektov,
-
administracija, povezana z naložbami v nepremičnine,
-
svetovanje podjetjem v zvezi s kapitalsko strukturo,
-
industrijska politika in z njo povezane zadeve,
-
svetovanje in storitve, povezane z združitvami in nakupi podjetij,
-
druge storitve, povezane z upravljanjem AIS in družbami ter drugimi sredstvi, v katere AIS vlaga;
č)
dajanje posojil v imenu AIS;
d)
servisiranje subjektov s posebnim namenom pri listinjenju.
3.
upravljanje referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011.
2.4.2. Prenos opravljanja storitev oziroma poslov na drugo osebo
(prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov na drugo osebo)
(1)
Upravljavec AIS lahko pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njegovem imenu in za njegov račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu s prejšnjim členom spadajo med storitve oziroma posle iz prvega odstavka 55. člena in 57. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz tega pododdelka in 8. oddelka III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.
(2)
Ta pododdelek se ne uporablja za distributerje enot AIS, ki delujejo v svojem imenu in tržijo enote AIS na podlagi ZTFI-1 ali prek zavarovalnih naložbenih produktov na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo. Izvajanje aktivnosti iz prejšnjega stavka ne šteje za prenos storitve trženja enot AIS, za katerega bi veljale zahteve tega pododdelka, ne glede na morebitni sporazum o distribuciji enot AIS med upravljavcem AIS in distributerjem.
(3)
Upravljavec AIS in pooblaščenec skleneta pisno pogodbo, s katero upravljavec AIS podeli pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov iz prvega odstavka 55. člena in 57. člena tega zakona in s katero pogodbeni stranki opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: pogodba o prenosu).
(4)
Prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov iz prvega odstavka 55. člena in 57. člena tega zakona na drugo osebo mora biti skladen z načeli iz 75. člena Uredbe 231/2013/EU.
(5)
Upravljavec AIS obvesti Agencijo o sklenitvi pogodbe o prenosu pred začetkom njene veljavnosti in o vseh nadaljnjih spremembah pogodbe.
(6)
S prenosom in nadaljnjim prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov iz prvega odstavka 55. člena in 57. člena tega zakona na drugo osebo ni mogoče omejiti niti izključiti odgovornosti upravljavca AIS nasproti njegovim strankam, AIS in vlagateljem v AIS za opravljanje navedenih storitev oziroma poslov.
(7)
Upravljavec AIS ne sme prenesti storitev oziroma poslov upravljanja AIS na drugo osebo v takem obsegu, da se ne bi več štel za upravljavca AIS ali ponudnika storitev, oziroma poslov iz prvega odstavka 55. člena tega zakona in bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo »poštnega predala«, kot je opredeljen v 82. členu Uredbe 231/2013/EU.
(8)
Upravljavec AIS zagotovi, da se storitve oziroma posli iz prvega odstavka 55. člena in 57. člena tega zakona izvajajo v skladu s tem zakonom. Obveznost iz prejšnjega stavka velja ne glede na pravni status ali lokacijo pooblaščenca ali nadaljnjega pooblaščenca.
(pogoji za prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja AIS)
(1)
Upravljavec AIS lahko podeli pooblastilo za prenos opravljanja posameznih storitev in poslov prvega odstavka 55. člena in 57. člena tega zakona na drugo osebo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
za podelitev pooblastila za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov na drugo osebo obstajajo objektivni razlogi, pri čemer se upoštevajo merila iz 76. člena Uredbe 231/2013/EU;
2.
pooblaščenec ima, v skladu s 77. členom Uredbe 231/2013/EU, zadostna sredstva in zaposlene, usposobljene za opravljanje prenesenih storitev oziroma poslov ter višje vodstvo z zadostnim ugledom in izkušnjami;
3.
pri prenosu storitve upravljanja premoženja AIS iz 1. točke 57. člena tega zakona je pooblaščenec ena izmed oseb iz drugega odstavka 78. člena Uredbe 231/2013/EU. Če pogoja iz prejšnjega stavka ni mogoče izpolniti, lahko upravljavec AIS prenese storitev upravljanja premoženja tudi na osebo, ki ni oseba iz prejšnjega stavka, če za to pridobi predhodno soglasje Agencije;
4.
pri prenosu storitve upravljanja premoženja AIS iz 1. točke 57. člena tega zakona na pooblaščenca s sedežem v tretji državi se uporabljajo določbe prejšnje točke, Agencija pa ima s pristojnim organom za nadzor nad pooblaščencem sklenjen pisni sporazum o sodelovanju, na podlagi katerega lahko Agencija deluje v skladu s točko b tretjega odstavka 78. člena Uredbe 231/2013/EU;
5.
podelitev pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov na pooblaščenca ne preprečuje učinkovitega nadzora, kot je opredeljen v 79. členu Uredbe 231/2013/EU;
6.
upravljavec AIS lahko, kljub podelitvi pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov na pooblaščenca, deluje in upravlja AIS, za opravljanje katerih je podelil to pooblastilo, v najboljšem interesu vlagateljev AIS;
7.
upravljavec AIS lahko utemelji, da je bil pooblaščenec izbran z vso skrbnostjo, ter da je usposobljen in zmožen opravljati prenesene storitve oziroma posle;
8.
upravljavec lahko dokaže, da lahko učinkovito spremlja opravljanje prenesenih storitev oziroma poslov, da lahko v vsakem trenutku da pooblaščencu nadaljnja navodila glede opravljanja teh storitev oziroma poslov, in da lahko, če to zahteva interes vlagateljev, dano pooblastilo prekliče, in sicer tako, da preklic pooblastila začne veljati takoj.
(2)
Če upravljavec AIS s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja AIS, mora pooblaščenec upoštevati naložbeno politiko AIS.
(3)
Storitve upravljanja premoženja AIS iz 1. točke 57. člena tega zakona ni mogoče prenesti na:
1.
skrbnika ali osebo, na katero je skrbnik prenesel opravljanje posameznih nalog, ali
2.
osebo, katere interesi so v nasprotju z interesi upravljavca AIS oziroma interesi vlagateljev v AIS, razen če se dokaže, da je pooblaščenec storitev upravljanja premoženja AIS iz 1. točke 57. člena tega zakona funkcionalno in hierarhično ločil od svojih drugih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, ter ima vzpostavljene ustrezne postopke za ugotavljanje, obvladovanje, spremljanje in razkrivanje nasprotij interesov, vlagatelji v AIS pa so bili o nasprotjih interesov obveščeni.
(4)
Merila za presojo, ali je prenos na podlagi 2. točke prejšnjega odstavka v nasprotju z interesi upravljavca AIS ali vlagatelja v AIS, so opredeljena v 80. členu Uredbe 231/2013/EU.
(nadaljnji prenos pooblastila na tretjo osebo)
(1)
Na podlagi predhodnega pisnega soglasja upravljavca AIS lahko pooblaščenec pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov iz prvega odstavka 55. člena in 57. člena tega zakona prenese na tretjo osebo (v nadaljnjem besedilu: nadaljnji prenos).
(2)
Soglasje iz prejšnjega odstavka mora biti v skladu z 81. členom Uredbe 231/2013/EU.
(3)
Za nadaljnji prenos se smiselno uporablja prvi odstavek prejšnjega člena.
(4)
Upravljavec AIS mora pred začetkom veljavnosti nadaljnjega prenosa pooblastila, pa tudi o vsaki spremembi tega pooblastila, obvestiti Agencijo, pri čemer je vsebina obvestila opredeljena v drugem odstavku 81. člena Uredbe 231/2013/EU.
(5)
Ne glede na prvi odstavek tega člena pooblaščenec na tretjo osebo ne more prenesti pooblastila za opravljanje storitve upravljanja premoženja AIS iz 1. točke 57. člena tega zakona, če je ta oseba:
1.
skrbnik ali oseba, na katero je skrbnik prenesel opravljanje posameznih nalog, ali
2.
oseba, katere interesi so v nasprotju z interesi upravljavca AIS oziroma interesi vlagateljev v AIS, razen če se dokaže, da je tretja oseba storitev upravljanja premoženja AIS funkcionalno in hierarhično ločila od svojih drugih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, ter ima vzpostavljene ustrezne postopke za ugotavljanje, obvladovanje, spremljanje in razkrivanje nasprotij interesov, vlagatelji v AIS pa so bili o nasprotjih interesov obveščeni.
(6)
Merila za presojo, ali je nadaljnji prenos na podlagi 2. točke prejšnjega odstavka v nasprotju z interesi upravljavca AIS ali vlagatelja v AIS, so opredeljena v 80. členu Uredbe 231/2013/EU.
(7)
Pooblaščenec mora imeti ves čas pregled nad opravljanjem posameznih storitev oziroma poslov iz prvega odstavka 55. člena in 57. člena tega zakona, katerih opravljanje je bilo preneseno na tretjo osebo.
(8)
Določbe tega člena o nadaljnjem prenosu se smiselno uporabljajo tudi za vsak nadaljnji prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov iz prvega odstavka 55. člena in 57. člena tega zakona na tretjo osebo.
(obveščanje Agencije)
Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, rok in način obveščanja iz tega pododdelka.
2.4.3. Osnovni kapital upravljavca AIS
(višina osnovnega kapitala upravljavca AIS)
(1)
Najnižji znesek osnovnega kapitala upravljavca AIS, ki opravlja samo storitve upravljanja AIS, je 125.000 eurov.
(2)
Če vrednost premoženja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja upravljavec AIS, presega 250.000.000 eurov, upravljavec poleg osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka zagotovi dodatni kapital v višini 0,02 odstotka vrednosti razlike med premoženjem, ki ga upravlja, in zneskom 250.000.000 eurov.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec AIS zagotovi dodatni kapital le v taki višini, da vsota osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena in dodatnega kapitala iz prejšnjega odstavka ne presega 10.000.000 eurov.
(4)
Za namene drugega in tretjega odstavka tega člena se pri izračunu vrednosti premoženja, ki ga upravljavec AIS upravlja, upošteva vrednost sredstev vseh AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, vključno z vrednostjo sredstev AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih je prenesel v upravljanje, ne upošteva pa se vrednost sredstev AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih je prevzel v upravljanje.
(5)
Agencija lahko upravljavcu AIS dovoli, da do 50 odstotkov dodatnega kapitala iz drugega odstavka tega člena nadomesti s pravnim poslom, na podlagi katerega za ta znesek jamči banka, oziroma kreditna institucija ali zavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici ali tretji državi. Agencija upošteva jamstvo osebe iz tretje države le, če za kreditno institucijo oziroma zavarovalnico s sedežem v tretji državi veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki so enakovredna pravilom, ki za te institucije veljajo v Republiki Sloveniji.
(6)
Če upravljavec AIS opravlja tudi storitve iz 3. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona, se znesek osnovnega kapitala poveča za znesek iz 177. ali 178. člena ZTFI-1, odvisno od vrste storitev, ki jih opravlja.
(7)
Če upravljavec AIS upravlja tudi KNPVP, se pri izračunu vrednosti premoženja v upravljanju skladno s četrtim in petim odstavkom tega člena upoštevajo še sredstva teh skladov.
(8)
Poleg kapitala iz drugega odstavka tega člena mora upravljavec AIS zagotoviti še dodatni kapital v skladu s 14. členom Uredbe 231/2013/EU za kritje tveganj poklicne odgovornosti.
(9)
Upravljavec AIS lahko tveganja poklicne odgovornosti namesto z dodatnim kapitalom iz prejšnjega odstavka krije z zavarovanjem poklicne odgovornosti v skladu s 15. členom Uredbe 231/2013/EU.
(10)
Sredstva iz osnovnega kapitala iz prvega, drugega, šestega in osmega odstavka tega člena morajo biti naložena v likvidna sredstva ali naložbe, ki jih je mogoče v kratkem roku unovčiti, in ne smejo obsegati špekulativnih pozicij.
(11)
Za družbo za upravljanje, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja AIS, se uporabljajo osmi do deseti odstavek tega člena.
2.4.3.a Uprava upravljavca AIS
(uprava upravljavca AIS)
(1)
Uprava upravljavca AIS mora imeti najmanj dva člana, ki upravljavca AIS skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave upravljavca AIS oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje upravljavca AIS za celotni obseg poslov iz dejavnosti upravljavca AIS.
(2)
Najmanj dva člana uprave morata opravljati posle vodenja upravljavca AIS na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas, in imeti stalno prebivališče v eni izmed držav članic.
(3)
Najmanj en član uprave upravljavca AIS mora imeti znanje slovenskega jezika na ravni, primerni za opravljanje dolžnosti člana uprave upravljavca AIS.
(4)
Uprava upravljavca AIS mora voditi posle upravljavca AIS v Republiki Sloveniji.
(5)
Za poslovodje upravljavca AIS, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi upravljavca AIS, ki je organiziran kot delniška družba.
(6)
V primeru, ko posameznemu članu uprave upravljavca AIS preneha funkcija ali ko zaradi drugih okoliščin neprekinjeno več kot tri mesece ne opravlja funkcije člana uprave upravljavca AIS in uprava upravljavca AIS zato deluje le z enim članom uprave, nadzorni svet nemudoma imenuje novega člana uprave upravljavca AIS ali nadomestnega člana uprave, ki pri vodenju in zastopanju upravljavca AIS nadomešča manjkajočega člana uprave upravljavca AIS (v nadaljnjem besedilu: nadomestni član uprave upravljavca AIS). Pri imenovanju nadomestnega člana uprave upravljavca AIS nadzorni svet upošteva pogoje iz 62.b člena tega zakona. Nadomestni član uprave upravljavca AIS lahko opravlja funkcijo brez dovoljenja Agencije največ šest mesecev od dneva imenovanja.
(pogoji za člana uprave upravljavca AIS)
(1)
Za člana uprave upravljavca AIS je lahko imenovana oseba, ki:
1.
ima zadostne izkušnje, potrebne za vodenje poslov upravljavca AIS, tudi v povezavi z vrsto AIS, ki jih upravlja upravljavec AIS in
2.
ima zadostni ugled.
(2)
Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot upravljavec AIS oziroma drugih primerljivih poslov.
(3)
Šteje se, da oseba nima ugleda in lastnosti za vodenje poslov upravljavca AIS, če je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, in obsodba še ni bila izbrisana. Podrobneje merilo iz 2. točke prvega odstavka tega člena predpiše Agencija. Agencija lahko podatke za presojo izpolnjevanja tega merila pridobi po uradni dolžnosti.
(sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave upravljavca AIS)
(1)
Nadzorni svet odloči o imenovanju kandidata za člana uprave upravljavca AIS preden kandidat vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
(2)
Sklep nadzornega sveta o imenovanju kandidata za člana uprave upravljavca AIS učinkuje pod:
1.
odložnim pogojem, ki nastopi, če kandidat pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in
2.
razveznim pogojem, ki nastopi, če:
-
kandidat v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave upravljavca AIS ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, ali če tako zahtevo umakne, ali
-
Agencija zavrže ali zavrne zahtevo kandidata za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.
(3)
Če upravljavec AIS nima nadzornega sveta, se sklicevanje na nadzorni svet v določbah tega pododdelka šteje za sklicevanje na skupščino upravljavca AIS ali družbenike upravljavca AIS, če upravljavec AIS nima skupščine.
(dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave upravljavca AIS)
(1)
Funkcijo člana uprave posameznega upravljavca AIS lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave tega upravljavca AIS.
(2)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave upravljavca AIS kandidat za člana uprave priloži:
1.
dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 62.b člena tega zakona in
2.
sklep o imenovanju za člana uprave upravljavca AIS.
(3)
Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov upravljavca AIS.
(4)
Agencija izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave upravljavca AIS, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave upravljavca AIS.
(5)
Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave upravljavca AIS, če:
1.
kandidat ne izpolnjuje pogojev iz 62.b člena tega zakona, ali
2.
iz podatkov, ki jih ima na voljo, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih kandidat za člana uprave opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je storil, lahko ogroženo poslovanje upravljavca AIS v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja.
(6)
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave upravljavca AIS preneha veljati, če osebi preneha funkcija člana uprave upravljavca AIS, na katerega se dovoljenje nanaša.
(7)
Nadzorni svet upravljavca AIS Agencijo obvesti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave upravljavca AIS, v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.
(8)
Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave upravljavca AIS preneha veljati, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.
(dolžnosti in odgovornosti članov uprave)
(1)
Člani uprave upravljavca AIS zagotovijo, da upravljavec AIS posluje v skladu:
1.
s tem zakonom in zakonom, ki ureja oblike alternativnih investicijskih skladov, ter predpisi, izdanimi na njuni podlagi;
2.
z zakoni, ki urejajo opravljanje storitev, ki jih opravlja upravljavec AIS, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi;
3.
z drugimi pravili stroke.
(2)
Člani uprave upravljavca AIS so solidarno odgovorni upravljavcu AIS za škodo, nastalo zaradi kršitve njihovih dolžnosti iz prejšnjega odstavka, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s poklicno skrbnostjo stroke upravljanja upravljavca AIS.
(obveščanje nadzornega sveta)
(1)
Uprava upravljavca AIS nemudoma pisno obvesti nadzorni svet upravljavca AIS:
1.
če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost upravljavca AIS,
2.
če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja alternativnih investicijskih skladov, dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti ali dovoljenja za opravljanje pomožnih storitev,
3.
o vsaki veliki izpostavljenosti in
4.
o ugotovitvah Agencije, davčnega organa in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad upravljavcem AIS.
(2)
Član uprave upravljavca AIS nadzorni svet nemudoma pisno obvesti o:
1.
tem, da je bil imenovan ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in
2.
pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno sam ali njegov družinski član, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo, pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi družinskimi člani, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja bančništvo, v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
(odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)
(1)
Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave upravljavca AIS, če:
1.
je bilo dovoljenje pridobljeno na podlagi neresničnih podatkov;
2.
uprava, katere član je, krši obveznosti v zvezi z ustreznim sistemom upravljanja tveganj iz 70. člena tega zakona;
3.
član uprave huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 62.d člena tega zakona;
4.
je član uprave pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, in obsodba še ni bila izbrisana;
5.
nastopijo okoliščine iz petega odstavka 62.č člena tega zakona;
6.
krši prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij ali prepoved tržne manipulacije v skladu z določbami ZTFI-1.
(2)
Kršitev obveznosti iz 3. točke prejšnjega odstavka se šteje za hujšo kršitev, če:
1.
je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost upravljavca AIS ali
2.
je član uprave v obdobju treh let pred storitvijo kršitve že storil istovrstno kršitev.
(pogojni odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave in opomin)
(1)
Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Agencija lahko hkrati odloči, da se odvzem ne izvrši, če član uprave v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne stori nove kršitve, zaradi katere se lahko po tem zakonu odvzame dovoljenje ali izreče opomin.
(2)
Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če član uprave v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.
(3)
Agencija izreče članu uprave upravljavca AIS opomin, če član uprave krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 62.d člena tega zakona, in niso izpolnjeni pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.
2.4.4. Pravila poslovanja upravljavca AIS
2.4.4.1. Splošne določbe
(načela poslovanja)
(1)
Upravljavec AIS:
1.
pri opravljanju svojih dejavnosti ravna pošteno, s primerno strokovnostjo in skrbnostjo ter pravično;
2.
deluje v najboljšem interesu AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, ali vlagateljev v te sklade in celovitosti trga;
3.
ima in učinkovito uporablja vire in postopke, potrebne za pravilno opravljanje njegovih poslovnih dejavnosti;
4.
sprejme utemeljene ukrepe za preprečitev nasprotja interesov oziroma, če jih ni mogoče preprečiti, za to, da se ta nasprotja ugotovijo, obvladujejo in spremljajo ter se, kadar je to primerno, razkrijejo zato, da ne bi negativno vplivali na interese AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja ali vlagateljev v te sklade, in da se zagotovi poštena obravnava skladov, ki jih upravlja;
5.
izpolnjuje predpisane zahteve, ki veljajo za opravljanje njegovih poslovnih dejavnosti, tako da se zastopajo najboljši interesi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, ali vlagateljev v te sklade in celovitost trga;
6.
pravično obravnava vlagatelje v sklade, ki jih upravlja.
(2)
Upravljavec AIS vlagatelje v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države obravnava tako, da noben ni deležen prednostne obravnave, razen če je taka obravnava razkrita v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS države članice oziroma AIS tretje države.
(3)
Merila za ocenjevanje, ali upravljavec AIS izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, so določena v 17. do 29. členu Uredbe 231/2013/EU.
(sistem prejemkov)
(1)
Upravljavec AIS vzpostavi in izvaja ustrezen sistem prejemkov, ki vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter tako upravljanje tveganj tudi spodbujajo, hkrati pa ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki niso skladna s stopnjo tveganosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi skladov, ki jih upravlja upravljavec AIS.
(2)
Upravljavec AIS vzpostavi in izvaja politike prejemkov, ki vključujejo plače in diskrecijske pokojninske ugodnosti, za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela, pri čemer upošteva načela glede prilagajanja prejemkov tveganjem.
(3)
Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, ki lahko s svojimi delovnimi nalogami in dejanji pomembno vplivajo na profil tveganosti upravljavca AIS oziroma AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, ter obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:
1.
višje vodstvo,
2.
zaposlene v notranji kontroli,
3.
neposredne prevzemnike tveganj in
4.
druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po velikosti enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj.
(4)
Neposredni prevzemniki tveganj so zaposleni, katerih poklicna dejavnost ima bistven vpliv na profil tveganosti upravljavca AIS oziroma AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, in sicer posamično ali skupaj kot člani skupine.
(5)
Prejemki za namene iz prvega odstavka tega člena vključujejo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb z upravljavcem AIS.
(6)
Nadzorni svet upravljavca AIS mora sprejeti in redno preverjati ustreznost sprejetih politik prejemkov in praks glede prejemkov, uprava upravljavca AIS pa mora najmanj enkrat letno zagotoviti celovit in neodvisen pregled skladnosti dejanskih prejemkov s temi politikami in praksami.
(7)
Agencija podrobneje predpiše potrebne lastnosti politike prejemkov.
(temeljna načela za določanje politik in praks prejemkov)
(1)
Upravljavec AIS pri določanju politik in praks prejemkov upošteva naslednja načela:
1.
politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tveganj tudi spodbuja, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki niso skladna s stopnjo tveganosti AIS oziroma ustanovnim aktom AIS, ki ga upravlja upravljavec AIS;
2.
politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi upravljavca AIS in AIS, ki jih upravlja upravljavec AIS, ali vlagateljev v ta AIS ter vključuje ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov;
3.
zaposleni, ki opravljajo kontrolne funkcije, prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, katera nadzirajo;
4.
variabilni del prejemka mora vedno temeljiti na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in njegove poslovno-organizacijske enote oziroma AIS ter splošnega poslovnega rezultata upravljavca AIS;
5.
najmanj 50 odstotkov oziroma manj, če upravljanje AIS znaša manj kot 50 odstotkov skupnega premoženja, ki ga upravlja upravljavec AIS, variabilnega prejemka vsakega posameznika iz tretjega odstavka prejšnjega člena mora biti sestavljenega iz enot AIS oziroma enakovrednih lastniških deležev ali na deleže vezanih instrumentov ali enakovrednih negotovinskih instrumentov;
6.
znaten delež, vendar najmanj 40 odstotkov variabilnega prejemka vsakega posameznika iz tretjega odstavka prejšnjega člena mora upravljavec AIS odložiti za obdobje, ki ustreza poslovnemu ciklu ter politiki zahtev po izplačilih AIS in traja od treh do petih let, razen če je poslovni cikel AIS krajši;
7.
variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem iz prejšnje točke, se izplačajo ali dospejo v plačilo le, če so glede na finančno stanje upravljavca AIS kot celote vzdržni, in če jih upravičuje uspešnost zadevnega upravljavca AIS, poslovne enote in posameznika;
8.
vsak posameznik iz tretjega odstavka prejšnjega člena se mora zavezati, da ne bo uporabljal osebnega zavarovanja pred tveganji ali zavarovanja v zvezi s prejemki in odgovornostjo z namenom poseganja v učinke prilagoditve njegovega variabilnega prejemka tveganjem;
9.
plačilo vsakemu posamezniku iz tretjega odstavka prejšnjega člena, v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, mora izražati doseženo uspešnost tega posameznika v določenem obdobju, in ne sme nagrajevati njegove neuspešnosti ali morebitnih kršitev v upravljavcu AIS.
(2)
Upravljavec AIS mora upoštevati načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustreza njegovi velikosti, notranji organiziranosti ter naravi, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.
(3)
Ocenjevanje uspešnosti vsakega posameznika iz tretjega odstavka prejšnjega člena, na podlagi katere se izračunajo variabilne sestavine prejemka ali masa variabilnih sestavin prejemka, upošteva vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj in predstavlja podlago za morebitno prilagoditev variabilnega prejemka tveganjem. Ocenjevanje se izvaja v večletnem obdobju z namenom, da je dejansko plačilo sestavin prejemka porazdeljeno čez obdobje, ki se določi glede na življenjski cikel AIS in njegova poslovna tveganja.
(4)
Določbe tega zakona glede variabilnih prejemkov se uporabljajo za posameznike iz tretjega odstavka prejšnjega člena, razen če drug zakon za posamezne primere določa strožja merila v zvezi z variabilnimi prejemki, kot se uporabljajo na podlagi tega zakona.
(komisija za prejemke)
(1)
Pomemben upravljavec AIS mora vzpostaviti komisijo za prejemke.
(2)
Pri določitvi pomembnosti upravljavca iz prejšnjega odstavka se upošteva:
1.
velikost upravljavca AIS ali velikosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja,
2.
lastnosti notranje organizacije in
3.
narava, obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.
(3)
Komisija iz prvega odstavka tega člena mora imeti predsednika in najmanj dva člana, ki so člani nadzornega sveta upravljavca AIS.
(4)
Komisija za prejemke je posvetovalno telo nadzornega sveta in uprave ter izvaja naslednje naloge:
1.
izvaja strokovne in neodvisne ocene politik in praks prejemkov ter na njihovi podlagi daje pobude za ukrepe v zvezi z izboljšanjem upravljanja tveganj upravljavca AIS;
2.
pripravlja predloge odločitev nadzornega sveta v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj upravljavca AIS;
3.
nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravlja funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja.
(5)
Pri pripravi odločitev iz prejšnjega odstavka komisija za prejemke upošteva dolgoročne interese delničarjev, vlagateljev in drugih zainteresiranih strani.
(6)
V upravljavcu AIS, ki nima komisije za prejemke, naloge iz četrtega odstavka tega člena opravlja nadzorni svet.
(nasprotje interesov)
(1)
Upravljavec AIS sprejme ukrepe za ugotovitev nasprotij interesov, ki se lahko pojavijo pri opravljanju storitve upravljanja AIS med:
1.
upravljavcem AIS, vključno z njegovo upravo, osebami, zaposlenimi pri upravljavcu AIS, ali osebami, ki so z upravljavcem AIS v razmerju obvladovanja, in AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, ali vlagatelji v ta AIS,
2.
AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali vlagatelji v ta AIS in drugim AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali vlagatelji v ta drugi AIS,
3.
AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali vlagatelji v ta AIS in drugimi strankami upravljavca AIS,
4.
AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ali vlagatelji v ta AIS in KNPVP, ki ga upravlja upravljavec AIS ali vlagatelji v ta KNPVP, ali
5.
dvema strankama upravljavca AIS.
(2)
Upravljavec AIS vzdržuje in vodi učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za ugotovitev, preprečitev, obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov, da ne bi škodili interesom AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja, oziroma njihovih vlagateljev.
(3)
Upravljavec AIS pri svojem poslovanju ločuje naloge in odgovornosti, ki jih je mogoče šteti za nezdružljive ali bi lahko privedle do sistematičnih nasprotij interesov. Upravljavec AIS oceni, ali njegovi pogoji poslovanja vključujejo tudi druga bistvena nasprotja interesov, in jih razkrije vlagateljem v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja.
(4)
Vrste nasprotij interesov iz tega člena in ustrezne ukrepe, ki naj jih upravljavec AIS sprejme v zvezi s strukturami ter organizacijskimi in upravnimi postopki, da se ugotovijo, preprečijo, obvladujejo in spremljajo nasprotja interesov ter ustrezno razkrijejo, določa 2. oddelek III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.
(nenevtralizirana nasprotja interesov)
Če organizacijska ureditev, ki jo sprejme upravljavec AIS za ugotavljanje, preprečevanje, obvladovanje in spremljanje nasprotij interesov, ne zadošča, da bi lahko z ustrezno stopnjo gotovosti preprečil nevarnost škodovanja interesom vlagateljev, mora upravljavec AIS vlagateljem jasno razkriti splošne lastnosti ali vire nasprotja interesov, preden začne zanje opravljati storitve, ter v zvezi s tem razviti ustrezne politike in postopke.
(posebnost pri upravljanju AIS na pobudo tretje osebe)
(1)
Upravljavec AIS, ki namerava upravljati AIS na pobudo tretje osebe, vključno kadar namerava AIS uporabljati ime tretje osebe pobudnice ali kadar upravljavec AIS imenuje tretjo osebo pobudnico za svojega pooblaščenca iz pododdelka 2.4.2. tega zakona, mora za to pridobiti dovoljenje Agencije.
(2)
Upravljavec AIS iz prejšnjega odstavka mora, upoštevaje katera koli nasprotja interesov:
1.
sprejeti razumne ukrepe za preprečitev nasprotij interesov, ki izhajajo iz odnosa s tretjo osebo pobudnico;
2.
sprejeti postopke za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje nasprotij interesov, ki izhajajo iz odnosa s tretjo osebo pobudnico, če teh nasprotij ni mogoče preprečiti;
3.
sprejeti postopke razkrivanja teh nasprotij interesov z namenom, da prepreči negativni vpliv na interese AIS in njegovih vlagateljev.
(3)
Upravljavec AIS Agenciji predloži podrobna pojasnila in dokazila iz katerih izhaja, da ravna v skladu s 67. členom tega zakona in v vlogi navede razumne ukrepe, ki jih je sprejel, da bi preprečil nasprotja interesov, ki izhajajo iz odnosa s tretjo osebo pobudnico, ali kadar teh nasprotij ni mogoče preprečiti, postopke za njihovo ugotavljanje, upravljanje, spremljanje in po potrebi razkritje, s katerimi zagotavlja, da ta nasprotja interesov ne vplivajo negativno na interese AIS in njegovih vlagateljev.
(4)
Agencija o dopustnosti upravljanja AIS na pobudo tretje osebe pobudnice odloči z odločbo, če upravljavec AIS na podlagi pojasnil in dokazil iz prejšnjega odstavka izkaže, da izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka tega člena.
(poslovanje z glavnim posrednikom)
(1)
Upravljavec AIS, ki v imenu in za račun AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, posluje z glavnim posrednikom, sklene z njim pisno pogodbo, v kateri se v skladu s pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS, v imenu in za račun katerega se pogodba sklepa, določijo vse dovoljene oblike prenosa in ponovne uporabe sredstev sklada.
(2)
Upravljavec AIS o vsebini pogodbe iz prejšnjega odstavka obvesti skrbnika.
(3)
Upravljavec AIS pri izbiri in imenovanju glavnega posrednika ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
(sistemi upravljanja tveganj in funkcija upravljanja tveganj)
(1)
Upravljavec AIS vzpostavi in izvaja ustrezne sisteme upravljanja tveganj, kot so opredeljeni v 38. členu Uredbe 231/2013/EU, s katerimi na primeren način ugotavlja, meri, obvladuje in spremlja tveganja, ki so relevantna za vsako naložbeno strategijo AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, in ki jim je ali bi jim lahko bil izpostavljen sklad.
(2)
Upravljavec AIS vsaj enkrat letno oceni ustreznost sistemov upravljanja tveganj v skladu z 41. členom Uredbe 231/2013/EU in jih po potrebi ustrezno prilagodi.
(3)
Upravljavec AIS vzpostavi in vzdržuje trajno funkcijo upravljanja tveganj v skladu z 39. členom Uredbe 231/2013/EU.
(4)
Funkcija upravljanja tveganj mora biti v skladu z 42. in 43. členom Uredbe 231/2013/EU funkcionalno in hierarhično ločena od drugih organizacijskih enot upravljavca AIS, vključno z organizacijskimi enotami, katerih delovno področje je upravljanje premoženja.
(5)
Pri preverjanju funkcionalne in hierarhične ločenosti iz prejšnjega odstavka Agencija upošteva načelo sorazmernosti, pri čemer mora biti upravljavec AIS v vsakem trenutku sposoben dokazati, da sprejeti ukrepi za obvladovanje nasprotij interesov omogočajo neodvisno delovanje funkcije upravljanja tveganj, kot to določa 43. člen Uredbe 231/2013/EU, ter da je postopek upravljanja tveganj skladen s tem zakonom in učinkovit.
(6)
Upravljavec AIS sprejme, izvaja in vzdržuje ustrezno in dokumentirano politiko upravljanja tveganj kot to določa 40. člen Uredbe 231/2013/EU.
(7)
Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov in drugih institucij, v katere so naložena sredstva AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države in oseb, do katerih je posamezen sklad izpostavljen, upravljavec AIS ne sme izključno ali avtomatično opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije.
(8)
Agencija ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti upravljanja tveganj AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države presodi, ali upravljavec AIS spoštuje prejšnji odstavek, in ga po potrebi opozori, naj zmanjša izključnost ali avtomatičnost uporabe bonitetnih ocen.
(9)
Upravljavec AIS mora:
1.
pri nalaganju sredstev v imenu in za račun AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države imeti ustrezen, dokumentiran in posodobljen postopek skrbnega pregleda, tako, da so izbrane naložbe skladne z naložbeno strategijo, naložbenimi cilji in profilom tveganosti sklada;
2.
zagotoviti, da je tveganja, ki izhajajo iz posamezne naložbe, in njihov vpliv na celotno tveganost AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države mogoče ugotoviti, izmeriti, obvladovati in redno spremljati, pri čemer mora upravljavec AIS izvajati tudi teste izjemnih situacij;
3.
zagotoviti, da se tveganost AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države sklada z obsegom in strukturo portfelja sklada ter naložbenimi strategijami in cilji, kot jih določajo pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države oziroma prospekt in drugi prodajni dokumenti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.
(posebna pravila pri uporabi finančnega vzvoda)
(1)
Upravljavec AIS za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, določi:
1.
najvišjo raven finančnega vzvoda, ki ga upravljavec lahko ustvari v imenu in za račun AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;
2.
pogoje za ponovno uporabo zavarovanj oziroma podelitev garancij v poslih, povezanih s finančnim vzvodom.
(2)
Pri določitvi finančnega vzvoda in pogojev iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS upošteva zlasti:
1.
vrsto AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;
2.
naložbeno strategijo AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;
3.
vire finančnega vzvoda AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;
4.
povezave AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države z drugimi finančnimi institucijami, če bi te povezave lahko vodile v sistemsko tveganje;
5.
obveznost omejitve izpostavljenosti do posamezne nasprotne stranke;
6.
delež, do katerega je finančni vzvod zavarovan;
7.
razmerja med sredstvi in obveznostmi do virov sredstev;
8.
delež, vrsto in obseg dejavnosti upravljavca AIS na obravnavnih trgih.
(upravljanje likvidnosti)
(1)
Upravljavec AIS za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, razen za zaprt sklad, ki ne uporablja finančnega vzvoda, vzpostavi ustrezen sistem upravljanja likvidnosti in sprejme postopke, ki omogočajo spremljanje likvidnostnega tveganja sklada in zagotavljajo, da je likvidnost naložb sklada usklajena z njegovimi obveznostmi v skladu s 4. oddelkom III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.
(2)
Upravljavec AIS redno izvaja teste izjemnih situacij pod običajnimi in izjemnimi likvidnostnimi pogoji, ki mu omogočijo, da oceni in spremlja likvidnostno tveganje posameznega AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.
(3)
Upravljavec AIS mora za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, zagotoviti usklajenost naložbene strategije, profila likvidnosti in politike odkupov enot v skladu z 49. členom Uredbe 231/2013/EU.
(orodja za upravljanje likvidnosti)
(1)
Upravljavec AIS, ki upravlja odprti AIS, lahko uporablja ta orodja za upravljanje likvidnosti:
1.
prekinitev vpisov, ponovnih odkupov in izplačil, s katerimi se začasno onemogoči vpis, ponovni odkup in izplačilo enot AIS;
2.
omejitev izplačil, ki pomeni začasno in delno omejitev pravice imetnika enot AIS, da unovči svoje enote, in sicer tako, da lahko unovči le del teh enot;
3.
podaljšanje roka za obvestilo, ki pomeni, da upravljavec AIS podaljša minimalno obdobje, v katerem mora imetnik enot AIS najaviti zahtevo za izplačilo;
4.
provizija za izplačila, ki pomeni provizijo v vnaprej določenem razponu, ki upošteva stroške likvidnosti in jo v AIS plačajo imetniki pri unovčenju enot ter ki zagotavlja, da imetniki enot, ki ostanejo v AIS, niso nepravično prikrajšani;
5.
prilagajanje čiste vrednosti sredstev, ki pomeni vnaprej določen mehanizem, s katerim se čista vrednost sredstev AIS prilagodi z uporabo faktorja, ki odraža stroške likvidnosti;
6.
sistem dvojnih cen, s katerim se po vnaprej določenem mehanizmu vrednosti enot premoženja AIS za preračun vpisa, ponovnega odkupa in izplačila enot AIS določijo s prilagoditvijo vrednosti enot premoženja s faktorjem, ki odraža stroške likvidnosti;
7.
dajatev proti razvodenitvi, ki pomeni pristojbino, ki jo v AIS plača imetnik enot pri vpisu, ponovnem odkupu ali izplačilu enot, da AIS nadomesti stroške likvidnosti, ki nastanejo zaradi obsega te transakcije, in ki zagotavlja, da drugi imetniki enot AIS niso nepravično prikrajšani;
8.
izplačilo v naravi, pri katerem se zahteve za izplačilo imetnikov enot AIS namesto z denarjem izpolnijo s prenosom sredstev AIS;
9.
stranski žepi, ki pomenijo ločevanje določenih sredstev, katerih ekonomske ali pravne značilnosti so se zaradi izjemnih okoliščin bistveno spremenile ali postale negotove, od drugih sredstev AIS.
(2)
Podrobnejše lastnosti orodij za upravljanje likvidnosti iz prejšnjega odstavka določa Delegirana uredba Komisije (EU) 2026/466 z dne 17. novembra 2025 o dopolnitvi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki določajo značilnosti orodij za upravljanje likvidnosti (UL L št. 2026/466 z dne 27. 2. 2026).
(izbira orodij za upravljanje likvidnosti)
(1)
Upravljavec AIS za vsak odprti AIS, ki ga upravlja, v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS opredeli orodja za upravljanje likvidnosti, ki jih lahko uporabi v interesu vlagateljev v AIS, pri čemer poleg prekinitve vpisov, ponovnih odkupov in izplačil iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena izbere še najmanj dve orodji iz 2. do 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer ta izbira ne sme vključevati le orodij iz 5. in 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Vključitev stranskih žepov iz 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena v pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS ni zavezujoča, saj jih upravljavec AIS uporablja že na podlagi zakona.
(2)
Pri izbiri orodij iz prejšnjega odstavka upravljavec AIS upošteva naložbeno strategijo, profil likvidnosti in politiko odkupov enot AIS.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravljavec AIS v primeru AIS, ki ima dovoljenje za sklad denarnega trga v skladu z Uredbo (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L št. 169 z dne 30. 6. 2017, str. 8), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/2987 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi uredb (EU) št. 648/2012, (EU) št. 575/2013 in (EU) 2017/1131 v zvezi z ukrepi za zmanjšanje prekomerne izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav in izboljšanje učinkovitosti klirinških trgov Unije (UL L št. 2024/2987 z dne 4. 12. 2024), izbere le eno orodje iz 2. do 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
(4)
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko upravljavec AIS izplačilo v naravi aktivira le v primeru izplačila poklicnemu vlagatelju, pri čemer mora izplačilo v naravi odražati sestavo naložb AIS.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek ni treba, da izplačilo v naravi odraža sestavo naložb AIS, če se AIS trži izključno poklicnim vlagateljem, ali če je cilj naložbene politike AIS posnemati sestavo delniškega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev in se z enotami tega AIS trguje, kot to določa 9. člen ZTFI-1.
(6)
Upravljavec AIS sprejme in izvaja politiko orodij za upravljanje likvidnosti, v kateri opredeli postopke za začetek in prenehanje uporabe izbranih orodij za upravljanje likvidnosti ter operativne in upravne ureditve za uporabo teh orodij.
(7)
Upravljavec AIS izbiro iz prvega in tretjega odstavka tega člena ter podrobne politike in postopke za začetek in prenehanje uporabe izbranih orodij iz prejšnjega odstavka Agenciji sporoči v skladu s 132. členom v zvezi s 126. členom tega zakona.
(8)
Agencija v zvezi z orodji za upravljanje likvidnosti lahko predpiše:
1.
podrobnejše pogoje glede izbire in uporabe orodij za upravljanje likvidnosti ter vsebino politike orodij za upravljanje likvidnosti;
2.
način in rok predložitve politike orodij za upravljanje likvidnosti in njenih sprememb.
(uporaba orodij za upravljanje likvidnosti)
(1)
Upravljavec AIS, ki upravlja odprti AIS, lahko v interesu vlagateljev v AIS začasno prekine vpise, ponovne odkupe in izplačila enot AIS, kot to določa 1. točka prvega odstavka 72.a člena tega zakona, ali začne uporabljati stranske žepe iz 9. točke prvega odstavka 72.a člena tega zakona, ali začne ali preneha uporabljati druga orodja za upravljanje likvidnosti iz 2. do 8. točke prvega odstavka 72.a člena tega zakona, pri čemer morajo biti ta orodja navedena v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS.
(2)
Upravljavec AIS sme prekiniti vpise, ponovne odkupe in izplačila iz 1. točke prvega odstavka 72.a člena tega zakona ali preneha uporabljati stranske žepe iz 9. točke 72.a člena tega zakona le v izjemnih primerih, če to zahtevajo okoliščine in je to utemeljeno z upoštevanjem interesov vlagateljev v AIS.
(obveščanje o uporabi orodij za upravljanje likvidnosti)
(1)
V primeru uvedbe ukrepov iz prejšnjega člena upravljavec AIS:
1.
nemudoma obvesti Agencijo, če začne ali preneha izvajati prekinitve vpisov, ponovne odkupe in izplačila enot AIS;
2.
nemudoma obvesti Agencijo o začetku oziroma prenehanju uporabe orodja za upravljanje likvidnosti iz 2. do 8. točke prvega odstavka 72.a člena tega zakona, če se izvede na način, ki ni običajen za poslovanje AIS, kakor to določajo pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS;
3.
v razumnem roku, preden začne ali preneha uporabljati stranske žepe iz 9. točke prvega odstavka 72.a člena tega zakona, o tej nameri obvesti Agencijo.
(2)
O prejetih obvestilih iz prejšnjega odstavka Agencija nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice upravljavca AIS, ESMA in, če obstajajo morebitna tveganja za stabilnost in celovitost finančnega sistema, ESRB.
(naložbe v pozicije listinjenja)
Upravljavec AIS lahko sredstva AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, nalaga v pozicije listinjenja, če so izpolnjeni pogoji iz 5. oddelka III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.
2.4.4.1.a Posebna pravila pri dajanju posojil
(postopki odobritve posojil in ocenjevanje kreditnih tveganj)
(1)
Za dejavnost dajanja posojil morajo upravljavci AIS vzpostaviti in izvajati učinkovite politike, postopke in procese za ocenjevanje kreditnega tveganja, odobritev posojil ter upravljanje in spremljanje kreditnega portfelja AIS.
(2)
Obveznost upravljavca AIS iz prejšnjega odstavka tega člena se nanaša tudi na AIS v njegovem upravljanju, ki se ukvarjajo z dajanjem posojil, kadar ti AIS pridobijo izpostavljenost zaradi danih posojil prek tretjih oseb.
(3)
Upravljavec AIS politike, postopke in procese iz prvega odstavka tega člena posodablja ter jih redno, vsaj enkrat letno pregleda.
(4)
Brez poseganja v zahteve iz 2. točke prvega odstavka 63. člena tega zakona se zahteve iz tega člena ne uporabljajo za dajanje delničarskih posojil, kadar nominalna vrednost takih posojil skupaj ne presega 150 odstotkov kapitala AIS.
(izpostavljenost do finančnih podjetij)
(1)
Upravljavec AIS zagotovi, da v primeru, ko AIS, ki ga upravlja, daje posojila, nominalna vrednost posojil, ki jih AIS da kateremu koli posameznemu posojilojemalcu, ne presega 20 odstotkov kapitala AIS, kadar je posojilojemalec:
1.
finančno podjetje, kakor je opredeljeno v 25. točki 13. člena Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (UL L št. 335 z dne 17. 12. 2009), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2025/2 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o spremembi Direktive 2009/138/ES glede sorazmernosti, kakovosti nadzora, poročanja, dolgoročnih jamstvenih ukrepov, makrobonitetnih orodij, tveganj glede trajnostnosti ter nadzora skupin in čezmejnega nadzora ter spremembi direktiv 2002/87/ES in 2013/34/EU (UL L št. 2025/2 z dne 8. 1. 2025);
2.
AIS ali
3.
KNPVP.
(2)
Omejitve iz prejšnjega odstavka ne posegajo v pragove, omejitve ali pogoje iz Uredbe 345/2013/EU, Uredbe 346/2013/EU in Uredbe 2015/760/EU.
(3)
Naložbena omejitev iz prvega odstavka tega člena se:
1.
začne uporabljati do dne, navedenega v pravilih upravljanja AIS, aktu o ustanovitvi AIS oziroma ponudbenem dokumentu AIS, ki ne sme biti pozneje kot najdlje 24 mesecev od dneva prvega vpisa enot ali deležev AIS,
2.
preneha uporabljati, ko upravljavec AIS začne prodajati sredstva AIS za izplačilo enot ali deležev kot del prenehanja oziroma začetka likvidacije AIS, ter
3.
začasno umakne, če se kapital AIS poveča ali zmanjša.
(4)
Umik iz 3. točke prejšnjega odstavka je omejen na obdobje, ki je nujno potrebno, pri čemer se ustrezno upoštevajo interesi vlagateljev v AIS, v nobenem primeru pa ne traja dlje kot 12 mesecev.
(5)
Omejitev iz 1. točke tretjega odstavka se določi ob upoštevanju posamezne posebnosti in značilnosti sredstev, v katere bo vlagal AIS. V izjemnih okoliščinah lahko Agencija ob predložitvi ustrezno utemeljenega naložbenega načrta odobri podaljšanje te časovne omejitve, vendar ne več kot za dodatnih 12 mesecev.
(6)
Agencija o podaljšanju iz prejšnjega odstavka odloči z odločbo, na podlagi zahteve upravljavca AIS, ki ji je priložen utemeljen naložbeni načrt iz prejšnjega odstavka, pri čemer upravljavec zahtevo vloži sočasno s predložitvijo dokumentov iz 6. točke tretjega odstavka 126. člena v zvezi s 130. členom tega zakona. Enomesečni rok iz 130. člena tega zakona se izteče najprej en mesec po predložitvi dokumentacije, vendar ne pred dokončnostjo odločbe iz prvega stavka tega odstavka.
(prepoved dajanja posojil posamičnim subjektom)
Upravljavec AIS zagotovi, da AIS, ki ga upravlja, ne odobri posojil tem subjektom:
1.
upravljavcu AIS ali njegovemu osebju;
2.
skrbniku AIS ali subjektom, na katere je skrbnik prenesel naloge v zvezi z AIS v skladu s 123. členom tega zakona;
3.
subjektu, na katerega je upravljavec AIS prenesel naloge v skladu z 58. členom tega zakona, ali njegovemu osebju;
4.
subjektu iz iste skupine, katere del je upravljavec AIS, razen kadar je ta subjekt finančno podjetje iz 1. točke prvega odstavka 73.b člena tega zakona, ki financira izključno posojilojemalce, ki niso navedeni v 1. do 3. točki tega člena.
(prihodki iz posojil)
(1)
Kadar AIS daje posojila, se prihodki iz posojil, od katerih se odštejejo vse dovoljene provizije za njihovo upravljanje, v celoti pripišejo temu AIS.
(2)
Vsi stroški in izdatki, povezani z upravljanjem posojil, se razkrijejo v skladu s 97. členom tega zakona.
(zadržanje kreditnega tveganja)
(1)
Upravljavec AIS ne sme upravljati AIS, ki se ukvarjajo z dajanjem posojil, kadar je celotna naložbena strategija AIS ali njen del dajanje posojil izključno z namenom prenosa teh posojil ali izpostavljenosti na tretje osebe.
(2)
Upravljavec AIS zagotovi, da AIS, ki ga upravlja, ohranja pet odstotkov nominalne vrednosti vsakega posojila, ki ga je AIS dal in nato prenesel na tretje osebe. Ta odstotek vsakega posojila se zadrži:
a)
do zapadlosti, za posojila, katerih zapadlost je do osem let, ali za posojila, odobrena potrošnikom, ne glede na njihovo zapadlost ter
b)
za najmanj osem let za druga posojila.
(3)
Zahteva iz prejšnjega odstavka se ne uporablja, kadar:
a)
upravljavec AIS začne prodajati sredstva AIS za izplačilo enot ali deležev kot del postopka prenehanja ali pričetka likvidacije AIS;
b)
je odprodaja potrebna zaradi skladnosti z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi na podlagi 215. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2019 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL L št. 2024/2019 z dne 12. 8. 2024), ali z zahtevami glede proizvodov;
c)
je prodaja posojila potrebna, da se upravljavcu AIS omogoči izvajanje naložbene strategije AIS, ki ga upravlja, v najboljšem interesu vlagateljev v AIS;
d)
je prodaja posojila posledica povišanja tveganja, povezanega s posojilom, ki ga upravljavec AIS ugotovi med izvajanjem postopkov potrebne skrbnosti in upravljanja tveganj iz devetega odstavka 70. člena tega zakona, kupec posojila pa je o tem povišanju tveganja obveščen ob nakupu posojila.
(4)
Agencija lahko od upravljavca AIS zahteva, da dokaže, da izpolnjuje pogoje za uporabo ustreznega odstopanja iz prejšnjega odstavka.
(posebna pravila za AIS, ki daje posojila)
(1)
Upravljavec AIS zagotovi, da finančni vzvod AIS, ki daje posojila, ne predstavlja več kot:
1.
175 %, kadar je AIS odprt,
2.
300 %, kadar je AIS zaprt,
če za posamičen AIS ne veljajo strožje omejitve.
(2)
Finančni vzvod AIS, ki daje posojila, se izrazi kot razmerje med izpostavljenostjo tega AIS, izračunano glede na metodo zavezujoče izpostavljenosti, kot jo določa Uredba 231/2013/EU, in njegovo čisto vrednostjo sredstev.
(3)
Dogovori o izposojanju, ki so v celoti kriti s pogodbenimi kapitalskimi obveznostmi vlagateljev v AIS, ki daje posojila, se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe 231/2013/EU ne štejejo za izpostavljenost za namen izračuna razmerja iz prejšnjega odstavka.
(4)
Če AIS, ki daje posojila, krši zahteve iz prvega do tretjega odstavka tega člena, upravljavec AIS, ki ga upravlja, pa ne more vplivati na kršitev, slednji v ustreznem obdobju sprejme ukrepe, ki so potrebni, da se kršitev odpravi, pri čemer ustrezno upošteva interese vlagateljev v AIS, ki daje posojila.
(5)
Brez poseganja v pooblastila Agencije iz tretjega do šestega odstavka 260. člena tega zakona se zahteve iz prvega odstavka tega člena ne uporabljajo za AIS, ki daje posojila, katerega posojilne dejavnosti obsegajo izključno dajanje delničarskih posojil, če nominalna vrednost teh posojil skupaj ne presega 150 odstotkov kapitala AIS.
(6)
Upravljavec AIS zagotovi, da je AIS, ki daje posojila, ki ga upravlja, zaprt sklad.
(7)
Ne glede na prejšnji odstavek je AIS, ki daje posojila, lahko odprti sklad, če lahko upravljavec AIS, ki ga upravlja, Agenciji dokaže, da je sistem upravljanja likvidnostnega tveganja AIS združljiv z njegovo naložbeno strategijo in politiko izplačil.
(8)
Omejitve iz prejšnjega odstavka ne posegajo v pragove, omejitve ali pogoje iz Uredbe 345/2013/EU, Uredbe 346/2013/EU in Uredbe 2015/760/EU.
(9)
Upravljavec AIS zahtevo za upravljanje odprtega AIS, ki daje posojila, ki ji priloži dokaze in utemeljitve združljivosti sistema upravljanja likvidnostnega tveganja AIS z njegovo naložbeno strategijo in politiko izplačil, vloži sočasno s predložitvijo dokumentov iz 6. točke tretjega odstavka 126. člena v zvezi s 130. členom tega zakona. Agencija o dopustnosti upravljanja odprtega AIS, ki daje posojila, odloči, z odločbo.
(prepoved potrošniškega kreditiranja)
(1)
V Republiki Sloveniji AIS iz 11. člena tega zakona ne smejo opravljati storitev potrošniškega kreditiranja, vključno s servisiranjem potrošniških kreditov.
(2)
Nadzor nad izvajanjem določb tega člena izvaja Banka Slovenije.
2.4.4.2. Organizacijske zahteve
(splošna načela)
(1)
Upravljavec AIS vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, pri čemer uporabi ustrezne človeške in tehnične vire, potrebne za ustrezno upravljanje AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, upoštevajoč tudi naravo skladov, ki jih upravlja, v skladu s 6. oddelkom III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.
(2)
Sistem upravljanja vključuje:
1.
zanesljive administrativne in računovodske postopke,
2.
nadzorno in varnostno ureditev za elektronsko obdelavo podatkov, vključno z omrežnimi in informacijskimi sistemi, ki so vzpostavljeni in se upravljajo v skladu z Uredbo 2022/2554/EU,
3.
ustrezen sistem notranjih kontrol.
(3)
Sistem notranjih kontrol iz 3. točke prejšnjega odstavka zlasti vključuje in zagotavlja:
1.
pravila za osebne transakcije zaposlenih v upravljavcu AIS;
2.
pravila v zvezi z imetništvom ali upravljanjem naložb z namenom vlagati za svoj račun;
3.
da je vsako transakcijo, v katero je vključen AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, mogoče rekonstruirati glede na njen izvor, stranke transakcije, vrste ter časa in kraja, ko je bila izvedena;
4.
da se sredstva AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države nalagajo v skladu s pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države in predpisi, ki urejajo poslovanje AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.
(neodvisno vrednotenje in izračun čiste vrednosti sredstev)
(1)
Upravljavec AIS za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja, vzpostavi in uresničuje ustrezne postopke za pravilno in neodvisno vrednotenje sredstev in obveznosti ter za izračun čiste vrednosti sredstev v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo poslovanje AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, in pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.
(2)
Natančnejša merila v zvezi s postopki vrednotenja sredstev AIS, ki jih upošteva upravljavec AIS, določa 7. oddelek III. poglavja Uredbe 231/2013/EU.
(3)
Agencija podrobneje predpiše vrednotenje sredstev AIS, izračun čiste vrednosti sredstev AIS in izračun vrednosti enote AIS.
(pogostost vrednotenja sredstev)
(1)
Upravljavec AIS najmanj enkrat letno izračuna čisto vrednost sredstev in vrednost enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga upravlja.
(2)
Vrednotenje enot odprtega AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države se ob pogojih iz prejšnjega odstavka opravi v rokih, ki so odvisni od njegovih naložb ter pogostosti izdaj in odkupov enot premoženja.
(3)
Vrednotenje enot zaprtega AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države se ob pogojih iz prvega odstavka tega člena opravi tudi pri povečanju ali zmanjšanju kapitala sklada.
(4)
Pogostost vrednotenja sredstev odprtega AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države iz drugega odstavka tega člena natančneje določa 74. člen Uredbe 231/2013/EU.
(obveščanje vlagateljev)
(1)
Upravljavec AIS v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države natančneje opredeli način in roke obveščanja vlagateljev o vrednotenju sredstev in izračunani vrednosti enote premoženja.
(2)
Upravljavec AIS vlagatelje obvesti o vrednotenju sredstev in izračunu vrednosti enote v rokih in na način, kot jih določajo pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi AIS.
(vrednotenje sredstev in obveznosti)
(1)
Sredstva in obveznosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države lahko vrednoti:
1.
zunanji cenilec, če so izpolnjeni pogoji iz 79. člena tega zakona;
2.
upravljavec AIS sam, če izpolnjuje pogoje iz 82. člena tega zakona.
(2)
Upravljavec AIS oziroma zunanji cenilec opravi vrednotenje sredstev in obveznosti nepristransko, strokovno, skrbno in vestno.
(opravljanje vrednotenja s strani zunanjega cenilca)
(1)
Zunanji cenilec je lahko pravna ali fizična oseba, neodvisna od AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja upravljavec AIS, od upravljavca AIS ali katere koli druge osebe v razmerju tesne povezanosti z AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki jih upravlja upravljavec AIS, oziroma z upravljavcem AIS.
(2)
Upravljavec AIS, ki je za vrednotenje sredstev in obveznosti pooblastil zunanjega cenilca, mora biti kadar koli sposoben Agenciji dokazati, da:
1.
je zunanji cenilec registriran pri ustreznem strokovnem združenju oziroma njegovo stroko urejajo ustrezni zakoni ali pravila poklicnega ravnanja;
2.
lahko zunanji cenilec kadar koli predloži zadostna strokovna zagotovila za učinkovito opravljanje nalog vrednotenja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki v Republiki Sloveniji urejajo poslovanje upravljavca AIS;
3.
je imenovanje zunanjega cenilca skladno z določbami 58. in 59. člena tega zakona ter 8. oddelkom poglavja III Uredbe 231/2013/EU.
(3)
Skrbnik AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ne sme biti imenovan za zunanjega cenilca sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve, razen če zagotavlja funkcionalno in hierarhično ločeno opravljanje skrbniških storitev od storitev zunanjega cenilca ter so morebitna nasprotja interesov primerno ugotovljena, obvladovana, spremljana in razkrita vlagateljem.
(prepoved prenosa nalog vrednotenja na tretjo osebo)
Zunanji cenilec ne sme prenesti pooblastila za opravljanje storitev vrednotenja na tretjo osebo.
(obveščanje Agencije)
(1)
Upravljavec AIS obvesti Agencijo o imenovanju zunanjega cenilca.
(2)
Obvestilu upravljavec AIS priloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 79. člena tega zakona.
(3)
Agencija lahko zahteva imenovanje drugega zunanjega cenilca, če ugotovi, da imenovani zunanji cenilec ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 79. člena tega zakona.
(opravljanje vrednotenja s strani upravljavca AIS)
Upravljavec AIS lahko sam opravlja vrednotenje sredstev AIS, če zagotavlja ločenost opravljanja vrednotenja premoženja od storitev iz podtočke a) 1. točke 57. člena tega zakona, in če politika prejemkov in drugi ukrepi zagotavljajo primerno obvladovanje nasprotij interesov ter preprečujejo neprimeren vpliv na zaposlene.
(preverjanje vrednotenja)
Če vrednotenje opravlja upravljavec AIS sam, Agencija lahko zahteva, da postopke vrednotenja oziroma vrednotenja sredstev in obveznosti preveri zunanji cenilec oziroma revizor.
(odgovornost za vrednotenje)
(1)
Upravljavec AIS je odgovoren za pravilno vrednotenje sredstev in obveznosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, pravilnost izračuna čiste vrednosti sredstev in vrednosti enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države ter njuno objavo, ne glede na to ali je za vrednotenje sredstev upravljavec AIS pooblastil zunanjega cenilca ali ne.
(2)
Zunanji cenilec je odgovoren upravljavcu AIS za morebitno izgubo, ki jo je upravljavec AIS utrpel zaradi malomarnosti ali namernega neizpolnjevanja nalog zunanjega cenilca.
2.4.5. Varovanje zaupnih podatkov
(zaupni podatki)
Upravljavec AIS kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine o posameznem imetniku enot AIS oziroma posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na to, kako je pridobil te podatke.
(dolžnost varovanja zaupnih podatkov)
(1)
Člani uprave in nadzornega sveta upravljavca AIS, delničarji oziroma družbeniki, zaposleni, druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom pri upravljavcu AIS oziroma opravljanju storitev zanj kakor koli dostopni zaupni podatki iz prejšnjega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe. S prenehanjem statusa delničarja, statusa družbenika, zaposlitve ali pogodbenega razmerja dolžnost varovanja informacij iz prejšnjega stavka ne preneha.
(2)
Prejšnji odstavek se ne uporablja:
1.
če imetnik enot AIS ali stranka izrecno pisno privoli, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
2.
če te podatke potrebuje Agencija, sodišče oziroma drug pristojni organ za postopek, ki ga vodi v skladu s svojimi pristojnostmi, in je vložena pisna zahteva za posredovanje teh podatkov,
3.
ob predložitvi podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom v skladu z oddelkom 6.7. tega zakona ali v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate, in
4.
v drugih primerih, določenih z zakonom.
(3)
Za varovanje zaupnih podatkov mora skrbnik upoštevati določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov.
(uporaba zaupnih podatkov)
Agencija oziroma drugi organi in osebe lahko podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena, uporabijo izključno za namen, za katerega so bili pridobljeni, in v primerih, ki jih določa zakon.
2.4.6. Kapitalska ustreznost
(kapitalska ustreznost)
Upravljavec AIS zagotovi, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na storitve, ki jih opravlja, in vrednost premoženja v upravljanju ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh storitev.
(kapital upravljavca AIS)
(1)
Kapital upravljavca AIS sestavljajo naslednje postavke:
1.
vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, ki so ob rednem poslovanju neomejeno razpoložljivi za pokrivanje morebitnih izgub ter se ob stečaju ali likvidaciji izplačajo za vsemi drugimi terjatvami;
2.
rezerve iz dobička;
3.
preneseni čisti poslovni izid;
4.
presežek iz prevrednotenja;
5.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 4. točke tega odstavka.
(2)
Pri izračunu kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
1.
lastne delnice oziroma poslovni deleži, če niso pripoznani kot odbitna postavka kapitala;
2.
neopredmetena dolgoročna sredstva;
3.
čista izguba poslovnega leta oziroma prenesena izguba preteklih let;
4.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 3. točke tega odstavka.
(minimalni kapital)
Kapital upravljavca AIS vedno dosega ali presega znesek, ki je enak višjemu od:
1.
višine stalnih splošnih stroškov, določenih v 13. členu Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 2025/90998 z dne 5. 12. 2025), povečane za:
a)
lastna sredstva v skladu z osmim odstavkom 62. člena tega zakona ali
b)
morebitna lastna sredstva v skladu z devetim odstavkom 62. člena tega zakona in
2.
zneska osnovnega kapitala, izračunanega v skladu z 62. členom tega zakona.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek kapital upravljavca AIS ne sme biti manjši od zneska osnovnega kapitala, izračunanega v skladu z 62. členom tega zakona.
(prepoved izplačila dobička)
(1)
Upravljavec AIS ne sme izplačati dobička niti kot vmesne dividende oziroma dividende niti kot izplačila iz udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, če je kapital upravljavca AIS manjši od minimalnega kapitala ali bi se zaradi izplačila dobička tako zmanjšal, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala.
(2)
Prepoved iz prejšnjega odstavka velja, dokler upravljavec AIS ne zagotovi ustrezne višine kapitala.
(ukrepi uprave za zagotovitev minimalnega kapitala)
(1)
Če kapital upravljavca AIS zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 90. členu tega zakona, uprava upravljavca AIS sprejme tiste ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izda predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi upravljavca AIS.
(2)
O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prejšnjega odstavka mora uprava upravljavca AIS nemudoma poročati Agenciji.
(akt o kapitalu upravljavca AIS)
Agencija lahko predpiše:
1.
podrobnejše lastnosti in vrste postavk iz 89. člena tega zakona, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala upravljavca AIS;
2.
postavke stalnih stroškov upravljavca AIS;
3.
roke, način in podrobnejšo vsebino poročanja o kapitalu upravljavca AIS.
2.4.7. Poslovne knjige in poslovna poročila upravljavca AIS ter revidiranje
(poslovne knjige in letno poročilo upravljavca AIS)
Za poslovne knjige in letno poročilo upravljavca AIS ter revidiranje se uporabljajo splošna pravila, določena v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in v zakonu, ki ureja revidiranje. Letno poročilo upravljavca AIS je revidirano v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, ki se uporabljajo za velike in srednje kapitalske družbe, ne glede na velikost upravljavca AIS.
2.4.8. Obveščanje vlagateljev
(letno poročilo AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države)
(1)
Upravljavec AIS mora v zvezi z vsakim AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja, in z vsakim AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga trži v državah članicah, razpolagati z letnim poročilom, pripravljenim v skladu s tem zakonom in 103. do 107. členom Uredbe 231/2013/EU.
(2)
Letno poročilo iz prejšnjega odstavka sestavljajo:
1.
bilanca stanja;
2.
izkaz poslovnega izida;
3.
poročilo o dejavnostih v poslovnem letu;
4.
poročilo o pomembnih spremembah informacij iz prvega odstavka 97. člena tega zakona v poslovnem letu;
5.
podatek o izplačanih prejemkih zaposlenim v poslovnem letu, razdeljen na stalne in spremenljive prejemke, število upravičencev teh prejemkov, in če je relevantno, podatek o izplačanem izkazanem upravičenju;
6.
podatek o izplačanih prejemkih v poslovnem letu, razdeljen na znesek, izplačan višjemu vodstvu, in znesek, izplačan drugim zaposlenim, ki v sklopu svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.
(3)
Letno poročilo iz prvega odstavka tega člena mora biti Agenciji, pristojnim organom AIS države članice in vlagateljem na razpolago v šestih mesecih po koncu poslovnega leta.
(4)
Upravljavec AIS vlagatelju v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države na njegovo zahtevo predloži izvod letnega poročila.
(5)
Če je AIS ali AIS države članice javna družba, pripravi in objavi letno poročilo v skladu z ZTFI-1, ali drugim predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L št. 390 z dne 31. 12. 2004, str. 38), upravljavec AIS pa vlagateljem v AIS ali AIS države članice v štirih mesecih po koncu poslovnega leta na njihovo zahtevo dodatno zagotovi tiste informacije iz drugega odstavka tega člena, ki niso zajete v letnem poročilu.
(6)
Dodatne informacije iz prejšnjega odstavka so lahko dodatek k letnemu poročilu ali samostojen dokument.
(7)
Računovodski izkazi vsebovani v letnem poročilu AIS morajo biti izdelani v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi računovodskimi standardi, AIS države članice v skladu z računovodski standardi, ki veljajo v zadevni državi članici, AIS tretje države v skladu z računovodskim standardi, ki veljajo v zadevni tretji državi, vse pa v skladu z računovodskimi pravili določenimi v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS, AIS države članice ali AIS tretje države.
(revidiranje letnega poročila AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države)
(1)
Računovodske izkaze AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države iz letnega poročila sklada mora revidirati revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje ali predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2006, str. 87).
(2)
Revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, vključno z morebitnimi revizorjevimi kvalifikacijami, se v celoti objavi v letnem poročilu AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena letne računovodske izkaze AIS tretje države, ki ga upravlja upravljavec AIS in se trži v državah članicah, revidira revizor v skladu z mednarodnimi revizorskimi standardi, ki veljajo v državi, v kateri ima AIS tretje države sedež.
(razkritja vlagateljem v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države)
(1)
Upravljavec AIS za vsak AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja in za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga trži v državah članicah, zagotovi, da so vlagateljem pred vložitvijo sredstev v sklad tako, kot je določeno v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, na razpolago informacije o:
1.
imenu AIS, sedežu morebitnega centralnega AIS ter imenu in sedežu skladov, v katere nalaga, če je AIS sklad skladov;
2.
naložbeni strategiji, naložbenih ciljih in naložbenih omejitvah AIS ter vrstah naložb, v katere AIS lahko nalaga svoja sredstva, ter tehnikah upravljanja sredstev, ki se lahko uporabijo pri upravljanju AIS in z njimi povezanih tveganjih;
3.
okoliščinah, v katerih lahko AIS uporabi finančni vzvod, vrstah in virih dovoljenega finančnega vzvoda ter z njim povezanih tveganjih, omejitvah glede uporabe finančnega vzvoda, zavarovanjih in ponovni uporabi zavarovanj ali sredstev ter najvišji ravni finančnega vzvoda, ki ga upravljavec lahko ustvari v imenu in za račun AIS;
4.
postopkih, s katerimi lahko sklad spremeni naložbeno strategijo ali naložbeno politiko;
5.
pravnih posledicah pogodbenega razmerja, ki je nastalo z vlaganjem sredstev v sklad, vključno z informacijami o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, in obstoju kakršnih koli pravnih instrumentov, ki zagotavljajo priznavanje in izvrševanje sodb na ozemlju, na katerem je ustanovljen sklad;
6.
upravljavcu sklada, skrbniku sklada, revizorju in drugih izvajalcih storitev ter informacije o njihovih obveznostih in vlagateljevih pravicah;
7.
načinu kritja tveganj poklicne odgovornosti, kot to določata osmi in deveti odstavek 62. člena tega zakona;
8.
prenosu storitev upravljanja premoženja AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države in prenosu opravljanja skrbniških storitev, o osebah, na katere so prenesene navedene storitve, ter morebitnem nasprotju interesov, ki bi lahko nastalo zaradi prenosa storitev;
9.
postopkih vrednotenja sredstev ter obveznosti in metodologiji za določanje cene enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, vključno z metodami, uporabljenimi za vrednotenje sredstev, ki jih je težko vrednotiti, v skladu s 75. do 84. členom tega zakona;
10.
upravljanju likvidnostnega tveganja AIS, vključno s pravicami glede odkupa v normalnih in izjemnih okoliščinah, obstoječih dogovorih z vlagatelji o odkupu ter možnostih in pogojih za uporabo orodij za upravljanje likvidnosti, izbranih v skladu z 72.b členom tega zakona;
11.
vseh provizijah, stroških in izdatkih, ki jih neposredno ali posredno krijejo vlagatelji, ter njihovih najvišjih zneskih;
12.
seznamu provizij, stroškov in izdatkov, ki jih nosi upravljavec AIS v zvezi s poslovanjem AIS in se neposredno ali posredno dodelijo AIS;
13.
načinu, s katerim upravljavec AIS zagotavlja enakovredno obravnavo vlagateljev, in če vlagatelj pridobi prednostno obravnavo ali pravico do prednostne obravnave, opis te obravnave, tip vlagateljev, ki so do nje upravičeni, in pa tudi vlagateljevo pravno oziroma ekonomsko povezavo s skladom oziroma upravljavcem AIS, kadar je to relevantno;
14.
zadnjem letnem poročilu AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;
15.
postopkih in pogojih izdaje in prodaje enot AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;
16.
zadnji izračunani čisti vrednosti sredstev sklada na enoto sklada ali zadnji tržni ceni enote AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države;
17.
pretekli uspešnosti poslovanja sklada, če je na razpolago;
18.
glavnem posredniku, bistvenih dogovorih z njim, načinu upravljanja nasprotja interesov, pogodbenih določilih v skrbniški pogodbi glede možnosti prenosa storitev na drugo osebo in ponovni uporabi sredstev sklada ter informacijah o morebitnem prenosu odgovornosti na glavnega posrednika;
19.
roku in načinu razkritja informacij iz šestega in sedmega odstavka tega člena.
(2)
Vlagatelji v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države morajo biti obveščeni tudi o bistvenih spremembah informacij iz prejšnjega odstavka.
(3)
Upravljavec AIS vlagatelje v AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države pred vložitvijo sredstev v sklad seznani tudi z morebitno možnostjo oprostitve odgovornosti skrbnika v skladu s petim odstavkom 124. člena tega zakona.
(4)
Upravljavec AIS vlagatelje takoj, ko je mogoče, obvesti o spremembah ureditve v zvezi z odgovornostjo skrbnika iz prejšnjega odstavka.
(5)
Če mora AIS objaviti prospekt v skladu z ZTFI-1, AIS države članice v skladu s predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345 z dne 31. 12. 2003, str. 64; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/71/ES), AIS tretje države pa v skladu z zakonodajo tretje države, so lahko informacije iz prvega in tretjega odstavka tega člena, če niso zajete v prospektu, slednjemu dodane kot dodatne informacije, ali pa so razkrite v samostojnem dokumentu.
(6)
Upravljavec AIS za vsak AIS oziroma AIS države članice, ki ga upravlja, in za vsak AIS, AIS države članice oziroma AIS tretje države, ki ga trži v državah članicah, vlagateljem v skladu s 108. členom Uredbe 231/2013/EU redno razkriva: