ZPCP – Zakon o prevozih v cestnem prometu...

2594. Zakon o prevozih v cestnem prometu

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o prevozih v cestnem prometu

Razglašam zakon o prevozih v cestnem prometu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 8. novembra 1994.

Št. 012-01/94-148

Ljubljana, dne 16. novembra 1994.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1)

Ta zakon določa organizacijo, pogoje in način opravljanja prevozov oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu.

(2)

Prevoz oseb in stvari v mednarodnem cestnem prometu se opravlja v skladu s tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija.

(3)

Če s posameznimi državami ni bila sklenjena pogodba iz prejšnjega odstavka, se prevoz med njimi in Republiko Slovenijo opravlja v skladu s tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ob upoštevanju načela vzajemnosti.

2. člen

(uporaba pojmov)

Posamezni, v tem zakonu uporabljeni izrazi, imajo naslednji pomen:

1.

Prevoz v notranjem cestnem prometu je vsak cestni prevoz znotraj meja Republike Slovenije.

2.

Prevoz v mednarodnem cestnem prometu je vsak cestni prevoz najmanj čez eno državno mejo.

3.

Javni prevoz je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev.

4.

Prevoz za lastne potrebe je prevoz, ki ga fizična ali pravna oseba opravlja za zadovoljevanje potreb pri izvajanju svoje dejavnosti oziroma nalog s svojega delovnega področja.

5.

Domači prevoznik je fizična ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima licenco za opravljanje prevoza oseb ali stvari v notranjem ali mednarodnem cestnem prometu ter fizična ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja prevoze oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu, za katere po določbah tega zakona ni potrebno pridobiti licence.

6.

Tuji prevoznik je tuja fizična ali pravna oseba, ki opravlja prevoz oseb ali stvari v mednarodnem cestnem prometu.

7.

Mednarodna pogodba je vsak mednarodni večstranski ali dvostranski sporazum, protokol, aranžma oziroma izmenjava not, s katerimi se ureja mednarodni prevoz, in ki zavezuje Republiko Slovenijo.

8.

Kabotaža je vsak prevoz oseb ali stvari med posameznimi kraji v Republiki Sloveniji, ki ga opravlja tuji prevoznik.

9.

Relacija je razdalja med katerimakoli krajema na liniji, ki sta v voznem redu označena kot postaja ali postajališče.

10.

Linija je določena relacija in smer vožnje od začetne do končne avtobusne postaje ali postajališča, na kateri se prevažajo potniki v linijskem cestnem prometu, po voznem redu in ceni, ki sta vnaprej določena in objavljena.

11.

Vozni red je ureditev linije, s katero se določa vrsta prevoza, relacije, na katerih se opravlja prevoz, vrstni red postaj in postajališč, njihova oddaljenost od začetne postaje ali postajališča, čas prihoda, postanka in odhoda na vsako avtobusno postajo in postajališče, obdobje, v katerem prevoznik opravlja prevoz na liniji, in čas veljavnosti.

12.

Mednarodni linijski promet je prevoz na liniji, pri kateri je prva postaja ali postajališče na ozemlju Republike Slovenije in zadnja na ozemlju tuje države, kot tudi prevoz na liniji, ki tranzitira tujo državo, zadnja postaja ali postajališče pa je ponovno na ozemlju Republike Slovenije.

13.

Medkrajevni linijski promet je javni prevoz med dvema ali več kraji in se lahko opravlja kot potniški, hitri ali direktni.

14.

Primestni promet je javni prevoz med območjem mesta in njegovo okolico, ki je namenjen pretežno potnikom, ki se vozijo na delo, v šolo in podobno (dnevna migracija) oziroma prevoz potnikov, namenjen dnevni migraciji med posameznimi mesti oziroma naselji, ki predstavljajo gospodarsko celoto.

15.

Mestni promet je javni linijski prevoz na ureditvenem območju mesta.

16.

Itinerer označuje določeno smer gibanja prevoznega sredstva na avtobusni liniji.

17.

Potniški prevoz je prevoz oseb, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo na vseh avtobusnih postajah in avtobusnih postajališčih.

18.

Hitri prevoz je prevoz oseb, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo samo na avtobusnih postajah in na pomembnejših avtobusnih postajališčih.

19.

Direktni prevoz je prevoz oseb, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo samo na začetni, izstopajo pa samo na končni avtobusni postaji oziroma avtobusnem postajališču.

20.

Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, sanitarije ter prometni urad in s posebnimi predpisi določeno opremo.

21.

Pomembnejše avtobusno postajališče je prostor, določen za postanek avtobusov, ki mora imeti zadostno število peronov za varen vstop in izstop potnikov, mesta za prodajo vozovnic, prostor za zadrževanje potnikov, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov in objavo delovnega časa, javno telefonsko govorilnico, javne sanitarije in urejene prometne površine.

22.

Avtobusno postajališče je prostor, določen za postanek avtobusov po voznem redu in za varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.

23.

Parkirišče za tovorna vozila oziroma avtobuse je urejen prostor za parkiranje, na katerem so za vozno osebje zagotovljeni minimalni higienski pogoji (pitna voda, sanitarije) in telefon.

24.

Postaja za tovorna vozila je določen prostor z ustreznimi objekti za parkiranje ali garažiranje tovornih vozil s prometnim uradom in sanitarnimi napravami.

25.

Dovoljenje za prevoz je skupno ime za več vrst listin, določenih v tem zakonu ali v mednarodni pogodbi, s katerimi se dovoljuje vozilu s tujo registracijo pristop na slovenske ceste in vožnja po njih, oziroma vozilu s slovensko registracijo pristop na ceste države, katere organ je izdal dovoljenje, in vožnja po njih.

26.

Dovolilnica je listina, s katero se dovoljuje enkratni pristop vozilu s tujo, registracijo na slovenske ceste in vožnja po njih, oziroma vozilu s slovensko registracijo pristop na ceste države, katere organ je izdal dovoljenje, in vožnja po njih.

27.

Kontrolna listina-potniška spremnica je obrazec, ki ga uporablja domači prevoznik pri opravljanju javnega prevoza oseb v mednarodnem prostem cestnem prometu.

28.

Drugi izrazi s področja cestnega prometa imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s tega področja in mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

2.a člen

(evidence, ki jih vodi pristojno ministrstvo)

(1)

Ministrstvo, pristojno za promet vodi evidenco prevoznikov in motornih vozil, prijavljenih za prevoz oseb in stvari v cestnem prometu, glede na vrsto prevoza. V evidenci se vodijo podatki, določeni v tem zakonu.

(2)

Evidenca iz prejšnjega odstavka se lahko vodi kot centralna informatizirana baza na osnovi podatkov, ki jih zagotavljajo in uporabljajo ministrstvo, pristojno za promet, ministrstvo za finance, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje, republiški senat za prekrške, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in izdajatelji licenc.

(3)

Evidenca iz prejšnjih odstavkov se deli na evidenco mednarodnih in evidenco notranjih prevoznikov.

(4)

Ministrstvo, pristojno za promet in oseba, pooblaščena za delitev dovolilnic, zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, potrebne za delitev dovolilnic. Ministrstvo, pristojno za promet poleg tega zbira, obdeluje, shranjuje, posreduje in uporablja podatke, potrebne za izdajanje licenc za opravljanje prevozov v cestnem prometu in registracijo avtobusnih voznih redov.

(5)

Ministrstvo, pristojno za promet in pooblaščena oseba za delitev dovolilnic (v nadaljnjem besedilu: delilec) vodita in vzdržujeta evidenco podatkov o prevoznikih in vozilih, prijavljenih za cestni prevoz oseb in stvari. V tej evidenci se vodijo in vzdržujejo naslednji podatki:

-

matična številka, davčna številka in sedež prevoznika

-

firma družbe ali samostojnega podjetnika posameznika, ime in priimek odgovorne osebe za prevoze,

-

številka in veljavnost izdane licence, vrsta prevozov za katere je izdana licenca, znamka, tip in registracijska številka ter drugi podatki o vozilih, za katere so bile izdane kopije licenc,

-

ime in priimek, EMŠO ter izobrazba zaposlenih voznikov,

-

obsodbe za kazniva dejanja zoper premoženje, gospodarstvo ali varnost javnega prometa in izrečene kazni za storjene prekrške, opravljanja prevozov oseb ali stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu brez ustrezne licence,

-

podatki o poravnanih davčnih obveznostih,

-

izrečeni ukrepi zoper prevoznike na podlagi tega zakona oziroma mednarodnih pogodb.

(6)

Podatki iz prejšnjega odstavka se vodijo tudi v evidenci izdanih licenc ter registriranih avtobusnih voznih redov. V evidenci avtobusnih voznih redov ministrstvo, pristojno za promet vodi tudi podatke o voznih redih, ki jih v predpisani obliki zagotavljajo avtobusni prevozniki.

(7)

Podatki iz petega in šestega odstavka se lahko zbirajo tudi iz evidenc ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za finance, ministrstva za pravosodje, senata za prekrške, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter izdajateljev licenc za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Kadar delilec dovolilnic zbira podatke o pravni ali fizični osebi iz že obstoječih zbirk podatkov, o tem ni dolžan obvestiti posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na zahtevo posredovati delilcu dovolilnic. Za zagotovitev dostopa do podatkov iz prejšnjih odstavkov, lahko ministrstvo, pristojno za promet vzpostavi neposredno računalniško (elektronsko) povezavo z vsemi navedenimi organi in organizacijami, ki vodijo take podatke ali zbirke podatkov.

(8)

Podatki iz prejšnjih odstavkov se vodijo ves čas, ko je prevoznik vpisan v evidenco prevoznikov. V obliki arhiva pa se podatki hranijo še 5 let od dne, ko je prevoznik izbrisan iz evidence cestnih prevoznikov.

(9)

Podatki iz prejšnjih odstavkov se lahko posredujejo tudi drugim državnim organom in izdajateljem licenc, če to zahtevajo in je njihova zahteva povezana izključno z prevozniško dejavnostjo, s katero se ukvarjajo subjekti, katerih podatki se vodijo v evidencah iz tega člena.

(10)

Delilec izbriše prevoznika iz evidence prevoznikov:

-

če prevozniku preneha veljavnost licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu – z dnem prenehanja veljavnosti licence;

-

če je prevoznik izbrisan iz sodnega registra oziroma vpisnika samostojnih podjetnikov – z dnem izbrisa.

3. člen

(obveznost dokumentov v vozilu)

(1)

Pri opravljanju prevozov v cestnem prometu mora imeti voznik domačega prevoznika med vožnjo v vozilu kopijo licence, overjeno od izdajatelja in potni nalog, iz katerega morajo biti razvidni podatki o vrsti prevoza, firma oziroma ime in sedež prevoznika, ime in priimek voznika, glavni podatki o smeri vožnje, registrska številka vozila, stanje števca ob začetku in na koncu vožnje in podpis pooblaščene osebe, ki je izdala dokument.

(2)

Pri opravljanju javnega prevoza oseb v mestnem cestnem prometu in pri opravljanju avto-taksi prevozov, potnega naloga iz prejšnjega odstavka tega člena, ni potrebno imeti v vozilu.

(3)

Domači prevoznik mora voditi obvezno evidenco izdanih potnih nalogov iz prvega odstavka tega člena ter jih hraniti najmanj eno leto.

(4)

Vozila, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu, morajo imeti oznake in opremo, ki ju predpiše minister, pristojen za promet.

4. člen

(vrste licenc)

(1)

Pravica do opravljanja prevozov oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu se pridobi na podlagi licence.

(2)

Domača pravna oseba pridobi licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije, fizična oseba pa pri Obrtni zbornici Slovenije za naslednje vrste prevozov:

1.

v mednarodnem cestnem prometu za:

-

mednarodni linijski prevoz oseb,

-

mednarodni prosti prevoz oseb,

-

mednarodni javni prevoz stvari in

-

mednarodni prevoz stvari za lastne potrebe ter

-

mednarodni prevoz oseb za lastne potrebe;

2.

v notranjem cestnem prometu za:

-

medkrajevni linijski prevoz oseb,

-

primestni linijski prevoz oseb,

-

linijski mestni prevoz oseb,

-

prosti, cestni prevoz oseb,

-

prevoz oseb za lastne potrebe,

-

avto-taksi prevoze,

-

javni prevoz stvari v prostem cestnem prometu in

-

prevoz stvari za lastne potrebe.

(3)

Licence iz prvega odstavka tega člena ni potrebno pridobiti, če gre za opravljanje prevozov z vozili, ki so namenjena potrebam javne varnosti, obrambe in potrebam državnih organov, za prevoze s poštnimi in intervencijskimi vozili, za medicinske in humanitarne prevoze ter za prevoze za lastne potrebe, ki jih pravne ali fizične osebe opravljajo z osebnimi avtomobili, z vozili, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in za prevoze s specialnimi vozili, ki so bila po izdelavi predelana za poseben namen in služijo prevozu za lastne potrebe ter se z njimi ne more opravljati prevozov oseb in stvari na enak način kot z nepredelanimi vozili (npr. vozila za prevoze čebel, potujoče knjižnice...), ki so predelana za poseben namen, kar mora biti razvidno iz prometnega dovoljenja in služijo prevozu za lastne potrebe.

5. člen

(pogoji za pridobitev licence)

(1)

Licenco lahko pridobi domača fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da ima opravljanje dejavnosti javnega prevoza ali prevoza za lastne potrebe vpisano v sodni register;

2.

da je lastnik določenega števila vozil za posamezne vrste prevozov ali da ima pravico uporabe teh vozil na podlagi sklenjene zakupne pogodbe ali leasing pogodbe.

3.

da ima zaposlene voznike avtobusov oziroma voznike motornih tovornih vozil nad 3.500 kg nosilnosti, ki imajo najmanj srednjo poklicno izobrazbo ali tej stopnji ustrezno izobrazbo;

4.

da ima zaposlene voznike avtobusov oziroma avto-taxi voznike, ki aktivno obvladajo slovenski jezik;

5.

da ima direktor ali pooblaščena oseba, odgovorna za prevoze, uspešno opravljen preizkus strokovne usposobljenosti;

6.

da razpolaga z najmanj 3000 ECU v tolarski protivrednosti na vozilo ali s 150 ECU v tolarski protivrednosti na tono največje dovoljene mase tovornega vozila oziroma na sedež v avtobusu;

7.

da ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo ali varnost javnega prometa ali kaznovan za storjen prekršek opravljanja prevozov oseb ali stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu brez ustrezne licence;

8.

da ima lastna ali s pogodbo zagotovljena parkirna mesta za svoja vozila in mesta za vzdrževanje vozil.

(2)

Za tiste vrste prevozov, kjer mora prevoznik zagotavljati rednost in stalnost prevozov, število vozil za posamezne vrste prevozov predpiše minister, pristojen za promet.

(3)

Program preizkusa strokovne usposobljenosti iz 5. točke prvega odstavka tega člena ter postopek in način opravljanja preizkusa predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo.

(4)

Preizkus strokovne usposobljenosti se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za promet.

(5)

Minimalne tehnične in druge pogoje iz 8. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, in ministrom, pristojnim za varstvo okolja.

6. člen

(postopek za pridobitev licence)

(1)

Fizična ali pravna oseba pošlje vlogo za pridobitev licence s točno navedbo vrste prevozov, za katere želi pridobiti licenco, in pisna dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev Gospodarski zbornici Slovenije oziroma Obrtni zbornici Slovenije.

(2)

Gospodarska zbornica Slovenije oziroma Obrtna zbornica Slovenije izda licenco najkasneje v 30 dneh po prejemu popolne vloge za izdajo licence ter vodi evidenco izdanih licenc.

(3)

Zoper odločbo, s katero se izdaja licence zavrne, je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.

(4)

Minister, pristojen za promet, s pravilnikom podrobneje določi pogoje za pridobitev licence za posamezne vrste prevozov iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter predpiše način in postopek njihove pridobitve ter način vodenja evidence iz drugega odstavka tega člena.

7. člen

(pogoji za opravljanje prevozov)

(1)

Domači prevoznik lahko začne opravljati prevoz oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu, ko pridobi licenco.

(2)

Licence ni mogoče prenesti na drugo fizično ali pravno osebo.

(3)

Gospodarska zbornica Slovenije oziroma Obrtna zbornica Slovenije odvzame domačemu prevozniku licenco, če ugotovi, da ta več ne izpolnjuje zahtevanih pogojev ali da opravlja prevoze v nasprotju z izdano licenco. V odločbi o odvzemu licence izdajatelj obenem pozove domačega prevoznika, da v roku osmih dni po prejemu odločbe vrne izdajatelju licenco in overjene kopije licence. O odvzemu licence izdajatelj takoj obvesti ministrstvo, pristojno za promet in pristojne inšpekcijske službe.

(4)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena je v roku osmih dni dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet. Pritožba ne zadrži njene izvršitve.

II. PREVOZ OSEB

1. Prevoz oseb v notranjem cestnem prometu

1.1. Javni prevoz oseb

8. člen

(delitev javnega prevoza oseb)

Javni prevoz oseb se opravlja kot prevoz v linijskem cestnem prometu in prevoz v prostem cestnem prometu.

1.1.1. Javni prevoz oseb v linijskem cestnem prometu

9. člen

(način opravljanja)

Javni prevoz oseb v linijskem cestnem prometu se opravlja na določenih relacijah, po vnaprej določenem voznem redu in so zanj določeni cena in splošni prevozni pogoji; opravlja se kot mednarodni, medkrajevni, primestni in mestni promet.

(2)

Domači prevoznik mora opravljati javni prevoz oseb v linijskem cestnem prometu v skladu z voznim redom.

10. člen

(vozni redi)

(1)

Ministrstvo, pristojno za promet, vsako leto razpiše potrebe po prevozih na linijah medkrajevnega in primestnega prometa. Hkrati se razpišejo potrebe po prevozih na linijah mednarodnega prometa.

(2)

Domači prevoznik predloži ministrstvu, pristojnemu za promet, predlog voznega reda, v katerem navede oddaljenost vsake avtobusne postaje in postajališča od začetne postaje oziroma postajališča na podlagi daljinarja s časi vožnje, ter predlog cene in splošne prevozne pogoje.

(3)

Minister, pristojen za promet, predpiše način in postopek usklajevanja voznih redov ter njihove registracije.

(4)

Daljinar s časi vožnje iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za promet, na podlagi usklajenega predloga Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije.

(5)

Vozne rede določi ministrstvo, pristojno za promet, po izvedenem postopku njihovega usklajevanja.

(6)

Pri določitvi voznih redov iz prejšnjega odstavka upošteva ministrstvo, pristojno za promet, njihovo usklajenost z voznimi redi železniškega, pomorskega in zračnega prometa.

11. člen

(registracija voznih redov)

Domači prevoznik mora registrirati vozni red pri ministrstvu, pristojnem za promet, ki vodi register linij, po registraciji pa ga mora objaviti na krajevno običajen način, najpozneje 14 dni pred dnevom, ki je v voznem redu določen za začetek njegovega izvajanja.

12. člen

(začasna prekinitev prevoza na liniji)

(1)

Domači prevoznik ne sme opustiti nobenega prevoza, določenega z voznim redom.

(2)

Izjemoma sme biti na posamezni liniji ali delu linije prevoz začasno prekinjen, če nastanejo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in katerih posledic ni moč odvrniti (višja sila).

(3)

O prekinitvi prevoza iz prejšnjega odstavka mora domači prevoznik obvestiti javnost preko sredstev javnega obveščanja takoj, ko nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev, istočasno pa tudi ministrstvo, pristojno za promet.

13. člen

(mestni promet)

(1)

Organizacijo in način urejanja mestnega prometa lahko lokalne skupnosti določijo kot gospodarsko javno službo.

(2)

Pri urejanju mestnega prometa in določanju gospodarske javne službe lokalna skupnost upošteva zlasti:

-

obseg dnevne migracije in velikost gravitacijskega območja,

-

soodvisnost medkrajevnega, primestnega in mestnega cestnega prometa,

-

povezanost javnega mestnega cestnega prometa z drugimi vrstami prometa.

(3)

Mestni promet v mestnih občinah, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev, se obvezno opravlja kot gospodarska javna služba.

1.1.2. Javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu

14. člen

(opredelitev)

(1)

Javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu je prevoz, pri katerem se skupina vnaprej določenih oseb prevaža pod pogoji, ki so dogovorjeni s pisno pogodbo med prevoznikom in naročnikom prevoza. Javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu ne sme vsebovati ponavljajočih elementov linijskega prometa: relacije, časov odhodov in prihodov ter mest vstopov in izstopov potnikov. Prevozi so namenjeni potrebam po enkratnih prevozih in nimajo funkcije prevoza dnevne migracije.

(2)

Izjemoma se z elementi linijskega prometa lahko opravlja prevoz šoloobveznih otrok med domom in šolo, prevoz delavcev med bivališčem in deloviščem, kadar so dela sezonskega značaja ter prevozi invalidov in oseb, ki so potrebne medicinske nege.

(3)

Z elementi linijskega cestnega prometa se izjemoma lahko opravlja javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu tudi v primerih, ko se prevoz opravlja iz krajev in v kraje, kjer ni linijskega prometa ali ta ne ustreza potrebam uporabnikov. Zainteresirani prevoznik je za tak prevoz dolžan pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za promet. Vlogi za izdajo dovoljenja je prevoznik dolžan priložiti mnenje Obrtne zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije.

(4)

Pri izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za promet, upošteva naslednje kriterije:

-

časovno in krajevno dostopnost javnega linijskega cestnega in železniškega prometa,

-

specialne potrebe posebnih kategorij uporabnikov prevoza,

-

vpliv na ekonomiko obstoječih linij.

(5)

Pogoji prevoza, ki so dogovorjeni s pisno pogodbo so: seznam potnikov, relacija, cena prevoza ter mesto vstopa in izstopa potnikov, ki so na seznamu. Med opravljanjem prevoza mora biti pogodba v vozilu.

15. člen

(avto-taksi)

Organizacijo in način opravljanja avto-taksi prevozov določijo lokalne skupnosti.

1.2. Prevoz oseb za lastne potrebe

16. člen

(prevoz oseb za lastne potrebe)

(1)

Prevoz oseb za lastne potrebe opravljajo gospodarske družbe, državni organi in druge fizične ter pravne osebe, če prevažajo svoje delavce ali osebe v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti oziroma nalog s svojega delovnega področja.

Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP)

Časovnica