ZPCP – Zakon o prevozih v cestnem prometu...

2594. Zakon o prevozih v cestnem prometu

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o prevozih v cestnem prometu

Razglašam zakon o prevozih v cestnem prometu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 8. novembra 1994.

Št. 012-01/94-148

Ljubljana, dne 16. novembra 1994.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1)

Ta zakon določa organizacijo, pogoje in način opravljanja prevozov oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu.

(2)

Prevoz oseb in stvari v mednarodnem cestnem prometu se opravlja v skladu s tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija.

(3)

Če s posameznimi državami ni bila sklenjena pogodba iz prejšnjega odstavka, se prevoz med njimi in Republiko Slovenijo opravlja v skladu s tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ob upoštevanju načela vzajemnosti.

2. člen

(uporaba pojmov)

Posamezni, v tem zakonu uporabljeni izrazi, imajo naslednji pomen:

1.

Prevoz v notranjem cestnem prometu je vsak cestni prevoz znotraj meja Republike Slovenije.

2.

Prevoz v mednarodnem cestnem prometu je vsak cestni prevoz najmanj čez eno državno mejo.

3.

Javni prevoz je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev.

4.

Prevoz za lastne potrebe je prevoz, ki ga fizična ali pravna oseba opravlja za zadovoljevanje potreb pri izvajanju svoje dejavnosti oziroma nalog s svojega delovnega področja.

5.

Domači prevoznik je fizična ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima licenco za opravljanje prevoza oseb ali stvari v notranjem ali mednarodnem cestnem prometu.

6.

Tuji prevoznik je tuja fizična ali pravna oseba, ki opravlja prevoz oseb ali stvari v mednarodnem cestnem prometu.

7.

Mednarodna pogodba je vsak mednarodni večstranski ali dvostranski sporazum, protokol, aranžma oziroma izmenjava not, s katerimi se ureja mednarodni prevoz, in ki zavezuje Republiko Slovenijo.

8.

Kabotaža je vsak prevoz oseb ali stvari med posameznimi kraji v Republiki Sloveniji, ki ga opravlja tuji prevoznik.

9.

Relacija je razdalja med katerimakoli krajema na liniji, ki sta v voznem redu označena kot postaja ali postajališče.

10.

Linija je določena relacija in smer vožnje od začetne do končne avtobusne postaje ali postajališča, na kateri se prevažajo potniki v linijskem cestnem prometu, po voznem redu in ceni, ki sta vnaprej določena in objavljena.

11.

Vozni red je ureditev linije, s katero se določa vrsta prevoza, relacije, na katerih se opravlja prevoz, vrstni red postaj in postajališč, njihova oddaljenost od začetne postaje ali postajališča, čas prihoda, postanka in odhoda na vsako avtobusno postajo in postajališče, obdobje, v katerem prevoznik opravlja prevoz na liniji, in čas veljavnosti.

12.

Mednarodni linijski promet je prevoz na liniji, pri kateri je prva postaja ali postajališče na ozemlju Republike Slovenije in zadnja na ozemlju tuje države, kot tudi prevoz na liniji, ki tranzitira tujo državo, zadnja postaja ali postajališče pa je ponovno na ozemlju Republike Slovenije.

13.

Medkrajevni linijski promet je javni prevoz med dvema ali več kraji in se lahko opravlja kot potniški, hitri ali direktni.

14.

Primestni promet je javni prevoz med območjem mesta in njegovo okolico, ki je namenjen pretežno potnikom, ki se vozijo na delo, v šolo in podobno (dnevna migracija) oziroma prevoz potnikov, namenjen dnevni migraciji med posameznimi mesti oziroma naselji, ki predstavljajo gospodarsko celoto.

15.

Mestni promet je javni linijski prevoz na ureditvenem območju mesta.

16.

Itinerer označuje določeno smer gibanja prevoznega sredstva na avtobusni liniji.

17.

Potniški prevoz je prevoz oseb, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo na vseh avtobusnih postajah in avtobusnih postajališčih.

18.

Hitri prevoz je prevoz oseb, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo in izstopajo samo na avtobusnih postajah in na pomembnejših avtobusnih postajališčih.

19.

Direktni prevoz je prevoz oseb, pri katerem potniki po voznem redu vstopajo samo na začetni, izstopajo pa samo na končni avtobusni postaji oziroma avtobusnem postajališču.

20.

Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, sanitarije ter prometni urad in s posebnimi predpisi določeno opremo.

21.

Pomembnejše avtobusno postajališče je prostor, določen za postanek avtobusov, ki mora imeti zadostno število peronov za varen vstop in izstop potnikov, mesta za prodajo vozovnic, prostor za zadrževanje potnikov, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov in objavo delovnega časa, javno telefonsko govorilnico, javne sanitarije in urejene prometne površine.

22.

Avtobusno postajališče je prostor, določen za postanek avtobusov po voznem redu in za varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov.

23.

Parkirišče za tovorna vozila oziroma avtobuse je urejen prostor za parkiranje, na katerem so za vozno osebje zagotovljeni minimalni higienski pogoji (pitna voda, sanitarije) in telefon.

24.

Postaja za tovorna vozila je določen prostor z ustreznimi objekti za parkiranje ali garažiranje tovornih vozil s prometnim uradom in sanitarnimi napravami.

25.

Dovoljenje za prevoz je skupno ime za več vrst listin, določenih v tem zakonu ali v mednarodni pogodbi, s katerimi se dovoljuje vozilu s tujo registracijo pristop na slovenske ceste in vožnja po njih, oziroma vozilu s slovensko registracijo pristop na ceste države, katere organ je izdal dovoljenje, in vožnja po njih.

26.

Dovolilnica je listina, s katero se dovoljuje enkratni pristop vozilu s tujo, registracijo na slovenske ceste in vožnja po njih, oziroma vozilu s slovensko registracijo pristop na ceste države, katere organ je izdal dovoljenje, in vožnja po njih.

3. člen

(obveznost dokumentov v vozilu)

(1)

Pri prevozu oseb in stvari v cestnem prometu mora imeti voznik domačega prevoznika med vožnjo v vozilu overjeno kopijo licence in dokument, iz katerega morajo biti razvidni podatki o vrsti prevoza, firma oziroma ime in sedež prevoznika, ime in priimek voznika, glavni podatki o smeri vožnje, registrska številka vozila, stanje števca ob začetku in na koncu vožnje in podpis pooblaščene osebe, ki je izdala dokument. Po opravljeni vožnji se v dokument vpišejo še podatki o skupnem številu prevoženih kilometrov, podatki o številu prepeljanih potnikov in potniških kilometrih ter podatki o količini prepeljanega blaga in tonskih kilometrih.

(2)

Določba prejšnjega odstavka ne velja za opravljanje javnega prevoza oseb v mestnem cestnem prometu, za opravljanje avto-taksi prevozov ter prevozov za lastne potrebe iz drugega odstavka 16. člena in drugega odstavka 31. člena tega zakona.

(3)

Vozila, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu, morajo imeti oznake in opremo, ki ju predpiše minister, pristojen za promet.

4. člen

(vrste licenc)

(1)

Pravica do opravljanja prevozov oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu se pridobi na podlagi licence.

(2)

Domača pravna oseba pridobi licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije, fizična oseba pa pri Obrtni zbornici Slovenije za naslednje vrste prevozov:

1.

v mednarodnem cestnem prometu za:

-

mednarodni linijski prevoz oseb,

-

mednarodni prosti prevoz oseb,

-

mednarodni javni prevoz stvari in

-

mednarodni prevoz stvari za lastne potrebe;

2.

v notranjem cestnem prometu za:

-

medkrajevni linijski prevoz oseb,

-

primestni linijski prevoz oseb,

-

linijski mestni prevoz oseb,

-

prosti, cestni prevoz oseb,

-

prevoz oseb za lastne potrebe,

-

avto-taksi prevoze,

-

javni prevoz stvari v prostem cestnem prometu in

-

prevoz stvari za lastne potrebe.

(3)

Licence iz prvega odstavka tega člena ni treba pridobiti za opravljanje prevozov z vozili, ki so namenjena potrebam obrambe in zaščite, za poštna in intervencijska vozila, vozila do 3.500 kg nosilnosti ali 6.000 kg skupne mase ter za medicinske in humanitarne prevoze.

5. člen

(pogoji za pridobitev licence)

(1)

Licenco lahko pridobi domača fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da ima opravljanje dejavnosti javnega prevoza ali prevoza za lastne potrebe vpisano v sodni register;

2.

da je lastnik enega ali več vozil za posamezne vrste prevozov, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določajo predpisi o varnosti cestnega prometa in normativi Evropske gospodarske skupnosti;

3.

da ima zaposlene voznike avtobusov oziroma voznike motornih tovornih vozil nad 3.500 kg nosilnosti, ki imajo strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje zahtevnosti;

4.

da ima zaposlene voznike avtobusov oziroma avto-taxi voznike, ki aktivno obvladajo slovenski jezik;

5.

da ima direktor ali pooblaščena oseba, odgovorna za prevoze, uspešno opravljen preizkus strokovne usposobljenosti;

6.

da razpolaga z najmanj 3000 ECU v tolarski protivrednosti na vozilo ali s 150 ECU v tolarski protivrednosti na tono največje dovoljene mase tovornega vozila oziroma na sedež v avtobusu;

7.

da ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo ali varnost javnega prometa ali kaznovan za storjen prekršek opravljanja prevozov oseb ali stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu brez ustrezne licence;

8.

da ima lastna ali s pogodbo zagotovljena parkirna mesta za svoja vozila in mesta za vzdrževanje vozil.

(2)

Program preizkusa strokovne usposobljenosti iz 5. točke prvega odstavka tega člena ter postopek in način opravljanja preizkusa predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo.

(3)

Preizkus strokovne usposobljenosti se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za promet.

(4)

Minimalne tehnične in druge pogoje iz 8. točke prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, in ministrom, pristojnim za varstvo okolja.

6. člen

(postopek za pridobitev licence)

(1)

Fizična ali pravna oseba pošlje vlogo za pridobitev licence s točno navedbo vrste prevozov, za katere želi pridobiti licenco, in pisna dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev Gospodarski zbornici Slovenije oziroma Obrtni zbornici Slovenije.

(2)

Gospodarska zbornica Slovenije oziroma Obrtna zbornica Slovenije izda licenco najkasneje v 30 dneh po prejemu popolne vloge za izdajo licence ter vodi evidenco izdanih licenc.

(3)

Zoper odločbo, s katero se izdaja licence zavrne, je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.

(4)

Minister, pristojen za promet, s pravilnikom podrobneje določi pogoje za pridobitev licence za posamezne vrste prevozov iz drugega odstavka 4. člena tega zakona ter predpiše način in postopek njihove pridobitve ter način vodenja evidence iz drugega odstavka tega člena.

7. člen

(pogoji za opravljanje prevozov)

(1)

Domači prevoznik lahko začne opravljati prevoz oseb in stvari v notranjem in mednarodnem cestnem prometu, ko pridobi licenco.

(2)

Licence ni mogoče prenesti na drugo fizično ali pravno osebo.

(3)

Gospodarska zbornica Slovenije oziroma Obrtna zbornica Slovenije odvzame domačemu prevozniku licenco, če ugotovi, da ta več ne izpolnjuje zahtevanih pogojev ali da opravlja prevoze v nasprotju z izdano licenco.

(4)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.

II. PREVOZ OSEB

1. Prevoz oseb v notranjem cestnem prometu

1.1. Javni prevoz oseb

8. člen

(delitev javnega prevoza oseb)

Javni prevoz oseb se opravlja kot prevoz v linijskem cestnem prometu in prevoz v prostem cestnem prometu.

1.1.1. Javni prevoz oseb v linijskem cestnem prometu

9. člen

(način opravljanja)

Javni prevoz oseb v linijskem cestnem prometu se opravlja na določenih relacijah, po vnaprej določenem voznem redu in so zanj določeni cena in splošni prevozni pogoji; opravlja se kot mednarodni, medkrajevni, primestni in mestni promet.

10. člen

(vozni redi)

(1)

Ministrstvo, pristojno za promet, vsako leto razpiše potrebe po prevozih na linijah medkrajevnega in primestnega prometa. Hkrati se razpišejo potrebe po prevozih na linijah mednarodnega prometa.

(2)

Domači prevoznik predloži ministrstvu, pristojnemu za promet, predlog voznega reda, v katerem navede oddaljenost vsake avtobusne postaje in postajališča od začetne postaje oziroma postajališča na podlagi daljinarja s časi vožnje, ter predlog cene in splošne prevozne pogoje.

(3)

Minister, pristojen za promet, predpiše način in postopek usklajevanja voznih redov ter njihove registracije.

(4)

Daljinar s časi vožnje iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za promet, na podlagi usklajenega predloga Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije.

(5)

Vozne rede določi ministrstvo, pristojno za promet, po izvedenem postopku njihovega usklajevanja.

(6)

Pri določitvi voznih redov iz prejšnjega odstavka upošteva ministrstvo, pristojno za promet, njihovo usklajenost z voznimi redi železniškega, pomorskega in zračnega prometa.

11. člen

(registracija voznih redov)

Domači prevoznik mora registrirati vozni red pri ministrstvu, pristojnem za promet, ki vodi register linij, po registraciji pa ga mora objaviti na krajevno običajen način, najpozneje 14 dni pred dnevom, ki je v voznem redu določen za začetek njegovega izvajanja.

12. člen

(začasna prekinitev prevoza na liniji)

(1)

Domači prevoznik ne sme opustiti nobenega prevoza, določenega z voznim redom.

(2)

Izjemoma sme biti na posamezni liniji ali delu linije prevoz začasno prekinjen, če nastanejo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in katerih posledic ni moč odvrniti (višja sila).

(3)

O prekinitvi prevoza iz prejšnjega odstavka mora domači prevoznik obvestiti javnost preko sredstev javnega obveščanja takoj, ko nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev, istočasno pa tudi ministrstvo, pristojno za promet.

13. člen

(mestni promet)

(1)

Organizacijo in način urejanja mestnega prometa lahko lokalne skupnosti določijo kot gospodarsko javno službo.

(2)

Pri urejanju mestnega prometa in določanju gospodarske javne službe lokalna skupnost upošteva zlasti:

-

obseg dnevne migracije in velikost gravitacijskega območja,

-

soodvisnost medkrajevnega, primestnega in mestnega cestnega prometa,

-

povezanost javnega mestnega cestnega prometa z drugimi vrstami prometa.

(3)

Mestni promet v mestnih občinah, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev, se obvezno opravlja kot gospodarska javna služba.

1.1.2. Javni prevoz oseb v prostem cestnem prometu

14. člen

(opredelitev)

Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP)