Pravilnik o pogojih za pridobitev potrdila o strokovnih...

2026-01-2053

Na podlagi druge točke četrtega odstavka 25. člena, prvega in desetega odstavka 48. člena, prvega in sedmega odstavka 48a. člena, tretjega in četrtega odstavka 49. člena ter drugega in četrtega odstavka 50. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, 63/13 – ZS-K, 84/18, 115/21, 85/24 in 10/26 – ZdZEETD) strokovni svet Agencije za javni nadzor nad revidiranjem sprejema

Pravilnik o pogojih za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, potrdila o strokovnih znanjih za dajanje zagotovil o trajnostnosti ter obveznem praktičnem usposabljanju

I. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen in vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik določa pogoje, način in postopek pridobivanja strokovnih znanj, opravljanja preizkusov strokovnih znanj, praktičnega usposabljanja ter druge pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in potrdila o strokovnih znanjih za dajanje zagotovil o trajnostnosti.

(2)

Namen pravilnika je zagotoviti enoten, pregleden, primerljiv in kakovosten sistem pridobivanja strokovnih znanj ter praktičnih izkušenj, ki kandidatom omogoča pridobitev kompetenc za strokovno, neodvisno in odgovorno opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma dajanje zagotovil o trajnostnosti.

(3)

S tem pravilnikom se določajo:

1.

pogoji za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in potrdila o strokovnih znanjih za dajanje zagotovil o trajnostnosti ter način njune izdaje;

2.

oblikovanje, sprejem, objavo, vrste, vsebino, uporabo in posodabljanje programa strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in programa strokovnih znanj za dajanje zagotovil o trajnostnosti;

3.

način organizacije izobraževanja, njegova struktura, trajanje, prijava v izobraževanje in načrt izvedbe izobraževanja;

4.

pogoji, način odobritve, obveznosti in nadzor odobrenih zunanjih izvajalcev izobraževanja ter ukrepi v primeru neskladnosti;

5.

prijava k izpitom, način in vsebina izpitov, ocenjevalci, izpitni roki, ocenjevanje in uspešnost pri izpitih;

6.

preizkus strokovnih znanj za zakonite revizorje z dovoljenjem iz druge države članice in revizorje iz tretjih držav;

7.

pogoji in postopek za oprostitev opravljanja preizkusov strokovnih znanj ter način priznavanja predhodno opravljenih preizkusov strokovnih znanj;

8.

varstvo pravic kandidatov;

9.

pogoji, vsebina, način izvajanja, dokumentiranja in preverjanja obveznega praktičnega usposabljanja ter izdaja potrdila o opravljenem praktičnem usposabljanju;

10.

evidence, ki jih vodi Agencija pri izvajanju tega pravilnika;

11.

druga vprašanja, povezana s pridobivanjem strokovnih znanj, izobraževanjem, preizkusi strokovnih znanj in praktičnim usposabljanjem.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.

»izobraževanje« je organizirana oblika pridobivanja strokovnih znanj po tem pravilniku, namenjena pripravi kandidatov na preizkuse strokovnih znanj;

2.

»izpit« je posamezno preverjanje strokovnih znanj iz modula, določenega s tem pravilnikom in programom strokovnih znanj;

3.

»kandidat« je oseba, ki se vključi v izobraževanje, opravlja praktično usposabljanje oziroma pristopi k preizkusu strokovnih znanj po tem pravilniku;

4.

»modul« je vsebinsko zaokrožena enota programa strokovnih znanj, ki združuje vsebine iz enega ali več strokovnih področij, razčlenjene na posamezne vsebinske sklope, znanje iz tega modula pa se preverja s samostojnim izpitom v okviru preizkusa strokovnih znanj;

5.

»načrt izvedbe izobraževanja« je operativni dokument, s katerim se za posamezno izvedbo izobraževanja določijo časovni razpored, način izvedbe, predavatelji in druge organizacijske podrobnosti izvedbe izobraževanja;

6.

»ocenjevalec« je strokovnjak, ki ga Agencija imenuje za ocenjevanje posameznega izpita oziroma dela izpita v okviru preizkusa strokovnih znanj in ki izpolnjuje pogoje, določene s tem pravilnikom;

7.

»odobreni zunanji izvajalec izobraževanja« je zunanji izvajalec izobraževanja, za katerega Agencija v skladu s tem pravilnikom ugotovi, da izpolnjuje pogoje za izvedbo izobraževanja za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma za izvedbo izobraževanja za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za dajanje zagotovil o trajnostnosti;

8.

»praktično usposabljanje« je organizirano pridobivanje praktičnih izkušenj na področju revidiranja računovodskih izkazov ter pridobivanje praktičnih izkušenj na področju dajanja zagotovil o trajnostnosti v skladu s tem pravilnikom;

9.

»preizkus strokovnih znanj« je postopek preverjanja strokovnih znanj kandidata, ki se izvaja v obliki izpitov;

10.

»program strokovnih znanj« je strokovno-izvedbeni dokument, s katerim se na podlagi zakona in tega pravilnika podrobneje določijo strokovna področja, moduli, vsebinski sklopi, učni cilji, učni izidi, temeljna in priporočena literatura, okvirni oziroma minimalni obseg ur, raven zahtevnosti znanja ter povezava posameznih vsebin s preizkusi strokovnih znanj;

11.

»vsebinski sklop« je posamezna strokovna tema oziroma vsebinska celota znotraj modula.

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja revidiranje.

II. POGLAVJE

NALOGE AGENCIJE PRI IZVAJANJU PRAVILNIKA

3. člen

(naloge Agencije)

(1)

Agencija je nosilka sistema pridobivanja strokovnih znanj, izobraževanja, preizkusov strokovnih znanj, izdaje potrdil o strokovnih znanjih in urejanja obveznega praktičnega usposabljanja po tem pravilniku.

(2)

Agencija:

1.

organizira izobraževanje kot organizirano obliko pridobivanja strokovnih znanj in priprave na preizkuse strokovnih znanj, pri čemer lahko izobraževanje izvaja sama ali prek odobrenega zunanjega izvajalca;

2.

odloča o odobritvi zunanjih izvajalcev izobraževanja ter nadzira izvedbo izobraževanja pri odobrenih zunanjih izvajalcih;

3.

organizira in izvaja preizkuse strokovnih znanj po tem pravilniku;

4.

sprejema in objavlja program strokovnih znanj, razpisuje izpitne roke in daje druga obvestila, potrebna za izvajanje tega pravilnika;

5.

spremlja kakovost in skladnost izobraževanja, programa strokovnih znanj in preizkusov strokovnih znanj ter sprejema ukrepe za izboljšanje njune kakovosti;

6.

zagotavlja strokovno podporo za izvajanje nalog po tem pravilniku;

7.

vodi evidence o kandidatih, prijavah v izobraževanje in udeležbi v izobraževanju, prijavah k izpitom v okviru preizkusa strokovnih znanj, rezultatih izpitov, priznanih preizkusih strokovnih znanj oziroma njihovih delih, oprostitvah opravljanja preizkusov strokovnih znanj oziroma njihovih delov, izdanih potrdilih;

8.

imenuje ocenjevalce za posamezne izpite in lahko vodi nabor ocenjevalcev za posamezne module;

9.

odloča o priznavanju oziroma oprostitvi opravljanja izpitov oziroma njihovih delov;

10.

odloča o ugovorih kandidatov zoper dosežen rezultat na izpitu in o ugovorih zaradi kršitev pravic pri opravljanju izpita;

11.

obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem tega pravilnika;

12.

opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom.

(3)

Osebni podatki, ki se obdelujejo za namen izvajanja nalog Agencije po tem pravilniku, se obdelujejo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(4)

Agencija lahko pri izvajanju nalog po tem pravilniku sodeluje z zunanjimi strokovnjaki ter izobraževalnimi, strokovnimi in drugimi institucijami s področja revidiranja, računovodstva, trajnostnosti, prava in drugih področij, ki so predmet programa strokovnih znanj.

(5)

Naloge Agencije po tem pravilniku izvajajo strokovni svet Agencije, direktor Agencije in strokovne službe Agencije v skladu z zakonom, tem pravilnikom in drugimi predpisi.

III. POGLAVJE

PROGRAM STROKOVNIH ZNANJ

4. člen

(program strokovnih znanj)

(1)

Program strokovnih znanj se oblikuje ob upoštevanju razvoja stroke, predpisov, pravil revidiranja in dobrih praks na področju revidiranja. Program strokovnih znanj predstavlja podlago za organizacijo izobraževanja, pripravo kandidatov na preizkuse strokovnih znanj, presojo predhodno pridobljenih znanj in pripravo izpitov v okviru preizkusa strokovnih znanj.

(2)

Program strokovnih znanj sprejme strokovni svet Agencije.

(3)

Program strokovnih znanj se objavi na spletni strani Agencije.

(4)

Agencija spremlja ustreznost programa strokovnih znanj glede na spremembe zakonodaje, standardov, pravil revidiranja, pravil dajanja zagotovil o trajnostnosti, ugotovitve spremljanja kakovosti izvedbe izobraževanja in rezultate preizkusov strokovnih znanj ter po potrebi posodablja program strokovnih znanj.

5. člen

(vrste programa strokovnih znanj)

(1)

Program strokovnih znanj se določi za:

-

opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;

-

dajanje zagotovil o trajnostnosti.

(2)

Program strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in program strokovnih znanj za dajanje zagotovil o trajnostnosti se lahko določita kot ločena programa ali kot enoten program strokovnih znanj z ločenimi vsebinskimi deli.

(3)

Če se programa iz prejšnjega odstavka določita kot enoten program strokovnih znanj, mora biti iz programa jasno razvidno, katere vsebine oziroma moduli se nanašajo na opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in katere na dajanje zagotovil o trajnostnosti.

6. člen

(program strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja)

(1)

Program strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja zajema strokovna področja, ki jih za preizkus strokovnih znanj določa zakon, ki ureja revidiranje. Vsebine znanj po posameznih strokovnih področjih so določene v tem členu.

(2)

Vsebine znanj, ki se preverjajo s preizkusom strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, obsegajo naslednja strokovna področja:

1.

splošno računovodsko teorijo in načela, ki zajemajo računovodska načela, računovodske predpostavke, računovodske kategorije, pripoznavanje, merjenje, vrednotenje in odpravljanje pripoznanja sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov, pripravo, predstavitev in razumevanje računovodskih izkazov, računovodsko poročanje, poročanje o trajnostnosti, povezavo računovodskih izkazov z letnim poročilom ter proces priprave računovodskih izkazov in letnega poročila;

2.

pravne zahteve in standarde v zvezi s pripravo letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, ki zajemajo pravila priprave letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, pravila priprave letnega poročila, obveznosti glede razkritij v letnem poročilu, posebne zahteve glede računovodskega poročanja ter s tem povezane zahteve, pomembne za pripravo in revidiranje računovodskih izkazov;

3.

slovenske in mednarodne računovodske standarde, ki zajemajo slovenske računovodske standarde, mednarodne standarde računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, obravnavo pomembnih razlik med slovenskimi računovodskimi standardi in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja ter presojo uporabe pri pripravi in revidiranju računovodskih izkazov;

4.

finančno analizo, ki zajema razumevanje poslovanja, finančnega položaja in uspešnosti poslovanja, in denarnih tokov organizacije, analizo računovodskih izkazov, presojo virov financiranja, kapitalske ustreznosti, likvidnosti, solventnosti, investicijskega načrtovanja ter informacij, pomembnih za razumevanje poslovanja revidiranega subjekta in presojo tveganj pri revidiranju;

5.

stroškovno in poslovodno računovodstvo, ki zajema načrtovanje, spremljanje in presojanje stroškov, prihodkov, rezultatov in uspešnosti poslovanja, uporabo računovodskih informacij za poslovno odločanje, predračunavanje, razumevanje poslovnih procesov ter povezavo poslovodnih informacij z računovodskim poročanjem;

6.

obvladovanje tveganj in notranje kontroliranje, ki zajema prepoznavanje in ocenjevanje tveganj pri poslovanju, razumevanje poslovnih procesov, kontrolnega okolja, informacijskih sistemov in komunikacije, spremljanje notranjih kontrol, sistemske kontrole ter razumevanje notranjega kontroliranja, pomembnega za računovodsko poročanje in revidiranje;

7.

revidiranje in strokovno znanje, ki zajema cilje revidiranja, splošne značilnosti revizijskih poslov, načrtovanje revizije, pripravo in dokumentiranje revizijskega načrta, določanje pomembnosti, prepoznavanje in ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe, izvajanje revizijskih postopkov, pridobivanje in vrednotenje revizijskih dokazov, revizijsko dokumentacijo, revizijsko vzorčenje, analitične postopke, revidiranje pomembnih postavk sredstev in obveznosti, revidiranje računovodskih ocen, revidiranje davkov in odloženih davkov, posebnosti revidiranja skupin, obravnavo dogodkov po datumu bilance stanja, presojo delujočega podjetja, zaključevanje revizije, oblikovanje revizorjevega mnenja in poročanje revizorja;

8.

pravne zahteve in strokovne standarde v zvezi z revidiranjem, ki zajemajo pravne podlage za revidiranje, hierarhijo pravil revidiranja, pogoje za opravljanje revizijske dejavnosti, odgovornosti revizorja, revizijske družbe in revidirane osebe, pravila neodvisnosti in zagotavljanja kakovosti, pravila o izvajanju drugih poslov revidiranja oziroma dajanja zagotovil, vključno z dajanjem zagotovil o trajnostnosti ter druge zahteve, ki urejajo izvajanje revizijskih poslov;

9.

mednarodne revizijske standarde, ki zajemajo uporabo mednarodnih standardov revidiranja pri sprejemu in načrtovanju revizijskega posla, prepoznavanju in ocenjevanju tveganj, odzivih na ocenjena tveganja, pridobivanju revizijskih dokazov, uporabi dela drugih, obravnavi posebnih področij revizije, revizijskih postopkih, povezanih z letnim poročanjem, zaključevanju revizije, oblikovanju revizorjevega mnenja in poročanju;

10.

poklicno etiko in neodvisnost, ki zajemata temeljna načela integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti in poklicnega vedenja, pravila neodvisnosti, prepoznavanje, ovrednotenje in obravnavanje nevarnosti za neodvisnost, nasprotja interesov, sprejemanje in ohranjanje razmerij z naročniki ter poslov, plačila in druge oblike nagrajevanja, darila in gostoljubje, nedovoljene storitve, poklicni skepticizem, strokovno presojo, kritično mišljenje, odgovornost revizorja ter povezavo poklicne etike z upravljanjem kakovosti revizij.

(3)

V obsegu, pomembnem za revidiranje, vsebine znanj, ki se preverjajo s preizkusom strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, obsegajo tudi naslednje dodatne vsebine po strokovnih področjih:

1.

pravo družb in upravljanje podjetij, ki zajema zakonodajo, ki ureja poslovanje gospodarskih družb, pravnoorganizacijske oblike družb, ustanovitev, upravljanje, zastopanje, kapitalska razmerja, statusna preoblikovanja v delu, pomembnem za revidiranje, pravila upravljanja družb, kodekse upravljanja družb, odgovornosti organov vodenja in nadzora ter posebnosti zakonodaje finančnih institucij;

2.

pravo o plačilni nesposobnosti in podobnih postopkih, ki zajema postopke zaradi insolventnosti, prisilnega prenehanja in druge postopke finančnega prestrukturiranja ali prenehanja poslovanja, ki lahko vplivajo na računovodsko poročanje, revidiranje in presojo nadaljnjega poslovanja;

3.

davčno pravo, ki zajema davčne obveznosti, davčno poročanje, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost, odložene davke, davčno obravnavo transakcij ter s tem povezane zahteve, pomembne za računovodske izkaze in revizijske postopke;

4.

civilno in gospodarsko pravo, ki zajema obligacijska, stvarnopravna, pogodbena in druga pravna razmerja, pomembna za poslovanje revidiranih oseb in presojo njihovih pravic, obveznosti, sredstev in obveznosti do virov sredstev, pogojnih obveznosti in razkritij;

5.

pravo o socialni varnosti in delovno pravo, ki zajema delovna razmerja, obveznosti delodajalca, plače, prispevke, davke in druge obveznosti, povezane z delom, kadar so pomembne za računovodsko poročanje in revidiranje;

6.

informacijsko tehnologijo in računalniške sisteme, ki zajemajo informacijske sisteme, računalniške sisteme, aplikativne in splošne informacijske kontrole, varnost informacijskih sistemov, uporabo informacijskih tehnologij pri računovodskem poročanju, računalniško podprte revizijske tehnike, analizo podatkov in uporabo sodobnih tehnologij pri izvajanju revizijskih postopkov;

7.

poslovno, splošno in finančno ekonomijo, ki zajema poslovno okolje, poslovanje podjetja, finančni položaj in uspešnost poslovanja, vire financiranja, upravljanje kapitala, investicijsko odločanje, finančne trge in druge ekonomske dejavnike, pomembne za razumevanje poslovanja revidirane osebe;

8.

matematiko in statistiko, ki zajemata metode, pomembne za finančno analizo, revizijsko vzorčenje, analitične postopke, presojo revizijskih dokazov in uporabo podatkov pri izvajanju revizijskih postopkov.

(4)

S programom strokovnih znanj se vsebine iz drugega in tretjega odstavka tega člena razporedi v module, ki so podlaga za organizacijo izobraževanja in za izpite v okviru preizkusa strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja. Program strokovnih znanj za posamezni modul določi učne cilje, učne izide, vsebinske sklope, temeljno in priporočeno literaturo, minimalni obseg ur, raven zahtevnosti znanja ter povezavo posameznih vsebin z izpiti v okviru preizkusa strokovnih znanj.

7. člen

(program strokovnih znanj za dajanje zagotovil o trajnostnosti)

(1)

Program strokovnih znanj za dajanje zagotovil o trajnostnosti zajema strokovna znanja, ki jih za preizkus strokovnih znanj določa zakon, ki ureja revidiranje. Vsebine znanj po posameznih strokovnih področjih so določene v tem členu.

(2)

Vsebine znanj, ki se preverjajo s preizkusom strokovnih znanj za dajanje zagotovil o trajnostnosti, obsegajo naslednja strokovna področja:

1.

pravne zahteve in standarde v zvezi s pripravo letnega in konsolidiranega poročanja o trajnostnosti, ki zajemajo pravne vire na področju poročanja o trajnostnosti, zahteve glede vključitve poročanja o trajnostnosti v letno poročilo, obseg zavezancev za poročanje o trajnostnosti, uporabo evropskih standardov poročanja o trajnostnosti, splošne zahteve za pripravo in predstavitev informacij o trajnostnosti, dvojno pomembnost, razkritja o upravljanju, strategiji, vplivih, tveganjih in priložnostih, metrikah in ciljih ter povezavo informacij o trajnostnosti z računovodskimi izkazi in drugim poročanjem družbe;

2.

analizo trajnostnosti, ki zajema razumevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov trajnostnosti, analizo vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo, podnebne spremembe, onesnaževanje, vodne in morske vire, biotsko raznovrstnost in ekosisteme, rabo virov in krožno gospodarstvo, lastno delovno silo, delavce v vrednostni verigi, prizadete skupnosti, potrošnike in končne uporabnike, poslovno ravnanje ter povezavo dejavnikov trajnostnosti s poslovnim modelom, strategijo, vrednostno verigo, upravljanjem in notranjim nadzorom zavezanca;

3.

postopke skrbnega pregleda glede zahtev v zvezi s trajnostnostjo, ki zajemajo prepoznavanje, ocenjevanje, prednostno razvrščanje, preprečevanje, blaženje, spremljanje in odpravljanje dejanskih in morebitnih negativnih vplivov v zvezi s trajnostnostjo, razumevanje vrednostne verige, vključevanje deležnikov, presojo politik, ukrepov, ciljev, metrik in finančnih učinkov, povezanih s trajnostnostjo, ter presojo notranjih kontrol, postopkov upravljanja tveganj in sistemov zbiranja, obdelave in poročanja informacij o trajnostnosti;

4.

pravne zahteve in standarde dajanja zagotovil za poročanje o trajnostnosti, ki zajemajo pravila in standarde za dajanje zagotovil o trajnostnosti, sprejem in načrtovanje posla dajanja zagotovil, razumevanje zavezanca in njegovega okolja, določanje pomembnosti, prepoznavanje in ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe, načrtovanje in izvajanje postopkov dajanja zagotovil, pridobivanje in vrednotenje dokazov, presojo skladnosti poročanja o trajnostnosti z zakonskimi zahtevami in standardi poročanja, obravnavo ugotovitev, zaključevanje posla dajanja zagotovil ter oblikovanje in izdajo poročila o dajanju zagotovil o trajnostnosti.

(3)

S programom strokovnih znanj se vsebine iz prejšnjega odstavka razporedi v modul, ki je podlaga za organizacijo izobraževanja in za izpit v okviru preizkusa strokovnih znanj za dajanje zagotovil o trajnostnosti. Program strokovnih znanj za modul določi učne cilje, pričakovane učne izide, temeljno in priporočeno literaturo, minimalni obseg ur, raven zahtevnosti znanja ter način preverjanja znanja v okviru izpita iz tega modula.

IV. POGLAVJE

IZOBRAŽEVANJE

8. člen

(namen in način izobraževanja)

(1)

Namen izobraževanja po tem pravilniku je zagotoviti, da kandidati na sistematičen, primerljiv in preverljiv način pridobijo strokovna znanja, določena s programom strokovnih znanj, ter razvijajo sposobnost njihove uporabe v praksi.

(2)

Izobraževanje se izvaja zlasti v obliki predavanj, vaj, delavnic, reševanja praktičnih primerov, študij primerov, skupinskega dela, razprav, predstavitev, obravnave strokovnih vprašanj, nalog ali drugih oblik dela.

(3)

Z izobraževanjem kandidati razvijajo sposobnost strokovne presoje, argumentiranega utemeljevanja stališč, uporabe pravil in standardov v praksi, kritičnega mišljenja, sodelovanja v revizijski skupini, komunikacije z naročniki in drugimi deležniki ter druge veščine, pomembne za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma za dajanje zagotovil o trajnostnosti.

(4)

Udeležba v izobraževanju je obvezna. Šteje se, da je kandidat izpolnil obveznost udeležbe, če je bil aktivno udeležen v najmanj 70 odstotkih predvidenega obsega izobraževanja.

(5)

Za aktivno udeležbo se šteje prisotnost oziroma sodelovanje kandidata pri izvedbi izobraževanja, vključno s sodelovanjem pri oblikah dela iz drugega odstavka tega člena, če so predvidene z načrtom izvedbe izobraževanja.

(6)

Izvajalec izobraževanja vodi evidenco udeležbe kandidatov. Podatki o udeležbi se uporabljajo za namen spremljanja izpolnjevanja obveznosti izobraževanja, spremljanje kakovosti in nadzor nad izvedbo izobraževanja.

(7)

Če se kandidatu v skladu s tem pravilnikom prizna že opravljeno preverjanje znanja oziroma je oproščen opravljanja posameznega izpita ali njegovega dela, za ta del ni zavezan k obvezni udeležbi v izobraževanju iz četrtega odstavka tega člena.

9. člen

(organizacija izobraževanja)

(1)

Agencija organizira izobraževanje kot organizirano obliko pridobivanja strokovnih znanj in priprave kandidatov na preizkuse strokovnih znanj po tem pravilniku.

(2)

Agencija lahko organizira izobraževanje tako, da:

-

ga izvaja sama,

-

omogoči njegovo izvedbo prek enega ali več odobrenih zunanjih izvajalcev izobraževanja, ali

-

zagotovi kombinacijo izvedbe iz prve in druge alineje tega odstavka.

(3)

Agencija spremlja, ali je kandidatom zagotovljena možnost vključitve v izobraževanje po tem pravilniku.

(4)

Če Agencija ugotovi, da možnost vključitve v izobraževanje ni ustrezno zagotovljena prek odobrenih zunanjih izvajalcev, lahko izvedbo zagotovi sama.

(5)

Izobraževanje se izvede v skladu s programom strokovnih znanj in načrtom izvedbe izobraževanja.

(6)

Če izobraževanje izvaja odobreni zunanji izvajalec, mora biti izvedba izobraževanja skladna s programom strokovnih znanj, načrtom izvedbe izobraževanja, tem pravilnikom in pogoji, pod katerimi je bil zunanji izvajalec odobren.

10. člen

(struktura in trajanje izobraževanja)

(1)

Izobraževanje po tem pravilniku se izvaja kot:

-

izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;

-

izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za dajanje zagotovil o trajnostnosti.

(2)

Izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja se izvaja v modulih, določenih s programom strokovnih znanj.

(3)

Izobraževanje iz prejšnjega odstavka praviloma traja dve leti, če s programom strokovnih znanj oziroma načrtom izvedbe izobraževanja ni določeno drugače.

(4)

Izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za dajanje zagotovil o trajnostnosti se izvaja kot samostojen dodatni modul, določen s programom strokovnih znanj.

(5)

Izobraževanje iz prejšnjega odstavka se lahko izvede kot samostojno izobraževanje ali kot del skupnega izobraževanja za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in za dajanje zagotovil o trajnostnosti, če je tako določeno s programom strokovnih znanj in načrtom izvedbe izobraževanja.

11. člen

(pogoji za vključitev v izobraževanje)

(1)

V izobraževanje po tem pravilniku se lahko vključi kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-

ima raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza tej ravni;

-

ima raven aktivnega znanja slovenščine, ki omogoča spremljanje izobraževanja in opravljanje izpitov po tem pravilniku.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v izobraževanje izjemoma vključi tudi kandidat, ki še ni zaključil študijskega programa prve stopnje, če izkaže, da je v zaključni fazi študija in da ima glede na predhodno izobraževanje zadostno znanje za vključitev v izobraževanje po tem pravilniku. Kandidat mora Agenciji predložiti obrazloženo prošnjo in ustrezna dokazila. O vključitvi kandidata v izobraževanje odloči Agencija.

12. člen

(prijava v izobraževanje)

(1)

Kandidat se prijavi v izobraževanje na način in v roku, ki ju določi Agencija oziroma odobreni zunanji izvajalec v objavi izvedbe izobraževanja.

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Eko-Lex področje

Citati

Pravilnik o pogojih za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, potrdila o strokovnih znanjih za dajanje zagotovil o trajnostnosti ter obveznem praktičnem usposabljanju

Časovnica