Zakon o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (ZPNSDI)

OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 38-619/1980, stran 1245 DATUM OBJAVE: 10.7.1980

VELJAVNOST: od 18.7.1980 do 21.1.2022 / UPORABA: od 18.7.1980 do 21.1.2022

SFRJ 38-619/1980

Verzija 7 / 7

Čistopis se uporablja od 22.1.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 20.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 22.1.2022
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
619.
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O POTRJEVANJU NOVIH SORT, DOVOLITVI INTKODUKCIJE TUJIH SORT IN O VARSTVU SORT KMETIJSKIH IN GOZDNIH RASTLIN
Razglaša se zakon o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 2. julija 1930.
P št. 7. Beograd, 2. julija 1980.
Predsednik Predsedstva SFRJ: Cvijetin Mijatovič s. r.
Predsednik Skupščine SFRJ: Dragoslav Markovič s. r.
Z A K O N
O POTRJEVANJU NOVIH SORT, DOVOLITVI INTRODUKCIJE TUJIH SORT IN O VARSTVU SORT KMETIJSKIH IN GOZDNIH RASTLIN

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja potrjevanje novih sort (kultivarjev) kmetijskih in gozdnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: nove sorte), dovolitev uporabe pri pridelovanju in gojenju (v nadaljnjem besedilu: introdukcije) tujih sort (kultivarjev) kmetijskih in gozdnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: tuje sorte).

2. člen

Nove sorte se potrdijo, introdukcija tujih sort se dovoli in te sorte zavarujejo, da se zagotovi:

1)

povečanje kmetijske in gozdnogospodarske proizvodnje oziroma kakovosti proizvodov, ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti;

2)

stalna uporaba boljših sort v kmetijski in gozdnogospodarski proizvodnji;

3)

spodbujanje ustvarjanja novih sort kmetijskih in gozdnih rastlin;

5)

ustvarjanje pogojev za razširitev sodelovanja z drugimi državami na področju žlahtnenja rastlin in prometa kakovostnih sort kmetijskih in gozdnih rastlin;

6)

varstvo interesov proizvajalcev in interesov potrošnikov na enotnem jugoslovanskem trgu.

3. člen

Da bi uresničili cilje iz 2. člena tega zakona, se nova sorta potrdi oziroma se tuji sorti dovoli introdukcija, če se ta sorta biološko razlikuje od druge splošne znane sorte in če so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji.
Šteje se, da je sorta splošno znana po prvem odstavku tega člena, če je nova sorta potrjena oziroma če je tuji sorti dovoljena introdukcija v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ali če je opisana v strokovni publikaciji.
S sorto so mišljeni po tem zakonu populacije, kloni, linije, rodovi, hibridi in podlage rastlinskih vrst, ne glede na vir oziroma ne glede na začetni material, iz katerega so nastali.

4. člen

V postopku potrjevanja nove sprte in dovolitve introdukcije tuje sorte se ugotavljajo po določbah tega zakona kakovost in druge bistvene lastnosti domače sorte oziroma tuje sorte, na podlagi katerih je mogoče tako sorto potrditi oziroma dovoliti ter seme in sadilni material take sorte razmnoževati in dajati v promet kot sortni na območju Socialistične federativne Republike Jugoslavije.

5. člen

Nova sorta se potrdi in introdukcija tuje sorte se dovoli na podlagi preizkušanja določenih kakovostnih elementov te sorte in drugih njenih bistvenih lastnosti.
S kakovostjo sorte in z njenimi drugimi bistvenimi lastnostmi so po tem zakonu mišljeni:

1)

večji fizični obseg pridelka;

2)

odstotek beljakovin, ogljikovih hidratov, maščobo, mineralnih snovi, vitaminov, arom in podobno;

3)

odpornost proti rastlinskim boleznim in škodljivcem, proti visoki in nizki temperaturi, proti presežku in pomanjkanju vlage;

4)

drugi elementi, ki vplivajo na povečanje obsega ali zboljšanje kakovosti proizvodov.
Pri preizkušanju sorte se preizkuša predvsem tista lastnost, zaradi katere se zahteva potrditev nove sorte oziroma dovolitev introdukcije tuje sorte.

6. člen

Podjetja ali druge pravne osebe, v katerih se žlahtnijo rastline, spodbujajo zainteresiranost svojih delavcev za ustvarjalnost, da bi razvijali nove uspešnejše postopke pri ustvarjanju novih, kakovostnejših sort in pri zboljševanju sedanjih sort.

II. POTRJEVANJE NOVE SORTE IN DOVOLITEV INTRODUKCIJE TUJE SORTE

1. Vložitev zahteve

11. člen

Postopek za potrjevanje nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte se začne na podlagi pismene zahteve. Zahteva mora vsebovati podatke o vložniku zahteve ter podatke o tem, kaj je novo v sorti - bistvene lastnosti sorte, ime sorte ter druge potrebne podatke.
Zahtevo za potrditev nove sorte vloži ustvarjalec sorte, za dovolitev introdukcije tuje sorte pa ustvarjalec sorte ali njegov zastopnik.
Zahteva iz prvega in drugega odstavka tega člena se vloži za vsako sorto posebej.
Predpise o vsebini, podatkih in imenu sorte, ki jih mora vsebovati zahteva iz prvega in drugega odstavka tega člena, izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo.

12. člen

Zahtevo iz 11. člena tega zakona je treba vložiti pri pristojnem zveznem organu.
Na zahtevo pristojnega zveznega organa mora vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona predložiti na vpogled tudi dokumentacijo o ustvarjanju nove sorte, ki mora biti za tujo sorto prevedena v enega izmed jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije.
Podatki iz zahteve iz 11. člena tega zakona in dokumentacije iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na poreklo izvirnega materiala in na opis procesa ustvarjanja nove sorte, so uradna tajnost.

13. člen

Šteje se, da je zahteva iz 11. člena tega zakona v redu:

1)

če je vložena smiselno tretjemu odstavku 11. člena tega zakona;

2)

če vsebuje vse podatke in priloge iz prvega odstavka 11. člena tega zakona.

2. Ocenjevanje opravičenosti zahteve

14. člen

Ko prejme pristojni zvezni organ zahtevo iz 11. člena tega zakona, najprej ugotovi, ali je zahteva v redu.
Če zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo ugotovi, da zahteva iz 11. člena tega zakona ni v redu, pismeno pokliče vložnika zahteve - z navedbo pomanjkljivosti, naj pomanjkljivosti odpravi v določenem roku, vendar najpozneje v 30 dneh od vročitve poziva.
Če vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona ne odpravi v določenem roku pomanjkljivosti in zato zahteve ni mogoče obravnavati, se zahteva z odločbo zavrže.

15. člen

Če zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo spozna, da je zahteva iz 11. člena tega zakona v redu, ugotavlja, ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji za potrjevanje nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte.

16. člen

Na podlagi podatkov, navedenih v zahtevi iz 11. člena tega zakona, ter podatkov iz dokumentacije iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, predložena na vpogled, se preverjajo lastnosti prijavljene sorte, kot tudi njena izvirnost (poreklo sorte, način njenega ustvarjanja idr.).
Po preverjanju podatkov iz prvega odstavka tega člena se sorta zaradi preizkušanja vključi v poljske sortne poskuse, po potrebi pa preizkuša tudi v laboratoriju, če je s preverjanjem iz prvega odstavka tega člena in 15. člena tega zakona ugotovljeno, da je podlaga za vključitev sorte v poljske sortne poskuse.
Če se s preverjanjem podatkov iz prvega odstavka tega člena in 15. člena tega zakona ugotovi, da ni podlage za vključitev sorte v poljske sortne poskuse, izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, na predlog ustrezne komisije, ki daje predloge za potrditev nove sorte, dovolitev introdukcije tuje sorte in varstvo sorte kmetijskih in gozdnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: komisija za potrditev, dovolitev in varstvo sort), odločbo, s katero zavrne zahtevo za potrditev nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte.

3. Preizkušanje sorte

17. člen

Sorta se preizkuša na poskusnem polju in v laboratoriju.
S preizkušanjem sorte se ugotavljajo:

1)

istovetnost, homogenost in stabilnost sorte;

2)

proizvodna vrednost sorte (donos, kakovost in druge bistvene lastnosti);

3)

območja oziroma lokacije, na katerih preizkušena sorta prekaša standardno sorto glede donosa, kakovosti in drugih bistvenih lastnosti.

18. člen

Zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo mora pravočasno obvestiti vložnika zahteve iz 11. člena tega zakona, da bo sorta vključena v poljske poskuse, in zahtevati od njega, da pošlje potrebno količino reprodukcijskega materiala za preizkušanje na poskusnem polju in v laboratoriju.
Na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena mora vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona pravočasno, najpozneje pa mesec dni pred setvijo oziroma saditvijo poslati pristojnemu zveznemu organu na predpisan način določene količine reprodukcijskega materiala.
Če vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona v določenem roku ne pošlje potrebne količine reprodukcijskega materiala ali je ne pošlje na predpisan način pristojni zvezni organ z odločbo zavrže zahtevo.
Predpise o količini reprodukcijskega materiala, ki jo je treba poslali za preizkušanje sorte na poskusnem polju in v laboratoriju, ter o načinu pošiljanja tega materiala izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo.

19. člen

Po prejemu reprodukcijskega materiala iz 18. člena tega zakona mora zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo pripraviti vzorce, ki jih bo poslal izvajalcem poskusa oziroma laboratoriju, jih pakirati v enako embalažo in jih zaznamovati s šiframi po sistemu dvojnega šifriranja (double coding).
Šifre iz prvega odstavka tega člena so uradna tajnost.
Zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo dešifrira šifre po vsakem letu preizkušanja na poskusnem polju in v laboratoriju in izda poročilo o rezultatih preizkušanja sorte vložnikom zahtev iz 11. člena lega zakona, da bi morda odstopili od nadaljnjega preizkušanja.
Če želi vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona nadaljevati preizkušanje sorte na poskusnem polju oziroma v laboratoriju, je treba sorto znova zaznamovati z novo šifro.

20. člen

Sorte preizkušajo na poskusnem polju oziroma v laboratoriju podjetja ali druge pravne osebe, ki imajo potrebno opremo in strokovni kader za ta preizkušanja (v nadaljnjem besedilu: izvajalci poskusov).
Funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ za kmetijstvo in gozdarstvo, določa podjetja ali druge pravne osebe iz prvega odstavka tega člena in sklepa pogodbe z njimi za preizkušanje sorte na poskusnem polju oziroma v laboratoriju.

21. člen

Preizkušanje sorte na poskusnem polju zaradi ugotavljanja njene proizvodne vrednosti traja tri leta, sadnih vrst, vinske trte in hmelja tri leta, začenši z letom, ko začno roditi, mikroorganizmov pa tri generacije.
Preizkušanje gozdnih vrst traja najmanj 1/3 proizvodnega turnusa, vendar ne manj kot tri leta.
Sorto je treba preizkušati tudi v razmerah, ki jih predlaga vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme tuja sorta preizkušati na poskusnem polju samo dve leti, če je bilo to predlagano ob vložitvi zahteve iz 11. člena tega zakona, če je mogoče iz predložene dokumentacije ugotoviti, da daje zadevna sorta v kakšni tuji državi z enakimi ali podobnimi razmerami glede zemljišča in klime v široki proizvodnji rezultate, ki po kakovosti in drugih bistvenih lastnostih znatno prekašajo sorto, ki se v tistem letu uporablja kot standardna sorta.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme sorta preizkušati na poskusnem polju samo dve leti, če je bilo to predlagano ob vložitvi zahteve iz 11. člena tega zakona, in sicer:

1)

če v državi ni sorte za tak namen;

2)

če gre za sorte vrtnin, cvetja in hortikulturnih rastlin.

22. člen

Sorta se na poskusnem polju in v laboratoriju zaradi ugotavljanja njene proizvodne vrednosti preizkuša po enotni metodi, posebej za vsako kulturo ali skupino kultur, ki jo na predlog komisije za potrditev, dovolitev in varstvo sort predpiše pristojni zvezni organ.
Sorta se na poskusnem polju primerja s standardno sorto, ki jo določi komisija za potrditev, dovolitev in varstvo sort.
Ves čas, ko traja preizkušanje, se sorta primerja z isto standardno sorto.
Kot standardna sorta se sme določiti le potrjena sorta ali tuja Sorta, katere introdukcija je dovoljena, ki ima po svojih bioloških in drugih lastnostih v določenem ekološkem območju največjo vrednost za namen, za katerega se preizkuša.
Če za posamezno rastlinsko vrsto za določen namen ni potrjena nobena domača sorta in ni dovoljena introdukcija nobene tuje sorte, se vzame ne glede na četrti odstavek tega člena kot standardna sorta domača ali udomačena sorta, ki se uporablja v proizvodnji, ki pa ima največjo vrednost za namen, za katerega se preizkuša.
Če za posamezno rastlinsko vrsto iz četrtega in petega odstavka tega člena ni nobene standardne sorte za tisti namen, se sorta preizkuša za namen za katerega je vložena zahteva iz 11. člena tega zakona.

23. člen