na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 58-2809/2002, stran 6034 DATUM OBJAVE: 4.7.2002
VELJAVNOST: od 19.7.2002 / UPORABA: od 19.7.2002
RS 58-2809/2002
Verzija
9 / 9
Čistopis se uporablja od 19.4.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
2809. Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
o razglasitvi zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
Razglašam zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. junija 2002.
Št. 001-22-64/02
Ljubljana, dne 20. junija 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN (ZSMKR)
O SEMENSKEM MATERIALU KMETIJSKIH RASTLIN (ZSMKR)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja pridelavo, pripravo za trg, uvoz in trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin: žit, krmnih rastlin, krompirja, pese, oljnic in predivnic, zelenjadnic, sadnih in okrasnih rastlin, trte in hmelja (v nadaljnjem besedilu: semenski material kmetijskih rastlin), določa obveznosti oseb, ki se ukvarjajo s pridelavo, pripravo za trg, uvozom in trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin, predpisuje zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin in način zagotavljanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, predpisuje posebne zahteve za trženje semenskega materiala, namenjenega za uporabo pri ohranjanju naravnega okolja v okviru ohranjanja genskih virov, vključno s količinskimi omejitvami, ureja vpis sort kmetijskih rastlin v sortno listo ter vzdrževanje sort, ki so vpisane v sortno listo, posebno preizkušanje sort kmetijskih rastlin za opisno sortno listo, ureja pridobivanje, izmenjavo podatkov in povezovanje podatkov v informacijski sistem, določa dejavnost javne službe na področju semenarstva in izvajalce javne službe, določa nosilca javnega pooblastila in imenovanje laboratorijev, izvajalcev preizkušanja sort ter hrambe standardnih vzorcev in inšpekcijsko nadzorstvo v skladu z:
-
Direktivo Sveta z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (UL L št. 125 z dne 11. 7. 1966, str. 2298), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2016/2109 z dne 1. decembra 2016 o spremembi Direktive Sveta 66/401/EGS glede vključitve novih vrst in botaničnega imena vrste Lolium x boucheanum Kunth (UL L št. 327 z dne 2. 12. 2016, str. 59);
-
Direktivo Sveta z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (UL L št. 125 z dne 11. 7. 1966, str. 2309), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2016/317 z dne 3. marca 2016 o spremembi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES v zvezi z uradno etiketo pakiranj semena (UL L št. 60 z dne 5. 3. 2016, str. 72);
-
Direktivo Sveta z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (UL L št. 93 z dne 17. 4. 1968, str. 15), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2005/43/ES z dne 23. junija 2005 o spremembi Prilog k Direktivi Sveta 68/193/EGS o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (UL L št. 164 z dne 24. 6. 2005, str. 37), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 68/193/EGS);
-
Direktivo Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin (UL L št. 226 z dne 13. 8. 1998, str. 16), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L št. 189 z dne 27. 6. 2014, str. 1);
-
Direktivo Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L št. 193 z dne 20. 7. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/53/ES);
-
Direktivo Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (UL L št. 193 z dne 20. 7. 2002, str. 12), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2016/317 z dne 3. marca 2016 o spremembi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES v zvezi z uradno etiketo pakiranj semena (UL L št. 60 z dne 5. 3. 2016, str. 72);
-
Direktivo Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L št. 193 z dne 20. 7. 2002, str. 33), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2016/317 z dne 3. marca 2016 o spremembi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES v zvezi z uradno etiketo pakiranj semena (UL L št. 60 z dne 5. 3. 2016, str. 72), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/55/ES);
-
Direktivo Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (UL L št. 193 z dne 20. 7. 2002, str. 60), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2016/317 z dne 3. marca 2016 o spremembi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES v zvezi z uradno etiketo pakiranj semena (UL L št. 60 z dne 5. 3. 2016, str. 72);
-
Direktivo Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L št. 193 z dne 20. 7. 2002, str. 74), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2016/317 z dne 3. marca 2016 o spremembi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES in 2002/57/ES v zvezi z uradno etiketo pakiranj semena (UL L št. 60 z dne 5. 3. 2016, str. 72);
-
Direktivo Komisije 2008/62/ES z dne 20. junija 2008 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje kmetijskih domačih sort in sort poljščin, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije, ter za trženje semena in semenskega krompirja navedenih domačih sort in sort poljščin (UL L št. 162 z dne 21. 6. 2008, str. 13);
-
Direktivo Sveta 2008/72/ES z dne 15. julija 2008 o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena (UL L št. 205 z dne 1. 8. 2008, str. 28), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije 2013/45/EU z dne 7. avgusta 2013 o spremembi direktiv Sveta 2002/55/ES in 2008/72/ES ter Direktive Komisije 2009/145/ES glede botaničnega imena paradižnika (UL L št. 213 z dne 8. 8. 2013, str. 20);
-
Direktivo Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L št. 267 z dne 8. 10. 2008, str. 8), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L št. 189 z dne 27. 6. 2014, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/90/ES);
-
Direktivo Komisije 2009/145/ES z dne 26. novembra 2009 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje domačih sort in sort zelenjadnic, ki se tradicionalno gojijo v posebnih krajih in regijah in so ogrožene zaradi genske erozije, in sort zelenjadnic, ki nimajo resnične vrednosti za komercialno pridelavo, ampak so se razvile za pridelavo v posebnih pogojih ter za trženje semena navedenih domačih sort in sort zelenjadnic (UL L št. 312 z dne 27. 11. 2009, str. 44), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije 2013/45/EU z dne 7. avgusta 2013 o spremembi direktiv Sveta 2002/55/ES in 2008/72/ES ter Direktive Komisije 2009/145/ES glede botaničnega imena paradižnika (UL L št. 213 z dne 8. 8. 2013, str. 20), in
-
Direktivo Komisije 2010/60/EU z dne 30. avgusta 2010 o določitvi nekaterih odstopanj pri trženju semenskih mešanic krmnih rastlin, namenjenih za uporabo pri ohranjanju naravnega okolja (UL L št. 228 z dne 31. 8. 2010, str. 10).
2. člen
(namen zakona)
Namen tega zakona je zagotavljanje kakovostnega semenskega materiala kmetijskih rastlin zaradi pospeševanja gospodarne kmetijske pridelave, ohranjanja okolja in varstva potrošnikov.
3. člen
(uporaba zakona)
(1)
Ta zakon se uporablja za semenski material kmetijskih rastlin vrst, ki so opredeljene v predpisih Evropske skupnosti iz 1. člena tega zakona.
(2)
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za semenski material:
-
drugih rastlinskih rodov, vrst ali podvrst, če se uporablja kot podlaga za cepljenje s semenskim materialom kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka ali če se uporablja kot sestavina v mešanici s semenskim materialom vrst kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka;
-
drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan in se trži v Republiki Sloveniji.
(3)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za semenski material drugih vrst kmetijskih rastlin, če je pridelan v drugi državi članici Evropske unije in se trži v Republiki Sloveniji.
(4)
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za semenski material kmetijskih rastlin, ki je namenjen izvozu v države, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: izvoz), kolikor ni s tem zakonom drugače predpisano.
(5)
Minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), izda predpise, s katerimi podrobneje opredeli vrste kmetijskih rastlin iz prvega in drugega odstavka tega člena.
4. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
Semenski material kmetijskih rastlin so seme, cele rastline ali deli teh rastlin (gomolji, čebulice, korenike, potaknjenci, poganjki, podlage, cepiči in drugi), če so namenjeni za:
-
razmnoževanje in ponovno pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin ali
-
setev ali sajenje za pridelavo kmetijskih rastlin.
2.
Partija je določena količina ali število enot semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki je prepoznavna po homogenosti sestave in po izvoru.
3.
Sorta je skupina rastlin znotraj najnižje botanične razvrstitve, če jo je mogoče:
-
določiti z izraženimi lastnostmi, ki izvirajo iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov,
-
razločiti od katere koli druge skupine rastlin vsaj po eni od izraženih lastnosti in
-
obravnavati kot enoto, če se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo.
4.
Kategorija semenskega materiala kmetijskih rastlin je določena stopnja kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin.
5.
Kakovost semenskega materiala kmetijskih rastlin določajo sortna ali vrstna pristnost in čistost, zdravstveno stanje in druga merila kakovosti, zlasti kalivost, čistota in vlaga semena, primernost semenskega materiala kmetijskih rastlin za setev, sajenje ali razmnoževanje in drugo.
6.
Dobavitelj semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja vsaj z eno od naslednjih dejavnosti: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti dobavitelja).
7.
Mesto pridelave je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota (vključno z zemljišči, objekti, stroji in opremo), kjer se opravljajo dejavnosti dobavitelja.
8.
Pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin je pridobivanje semenskega materiala kmetijskih rastlin z razmnoževanjem oziroma z drugimi postopki, ki so splošno uveljavljeni za posamezno vrsto kmetijskih rastlin.
9.
Priprava semenskega materiala kmetijskih rastlin za trg so postopki, s katerimi se semenski material kmetijskih rastlin pripravi za trg (sušenje, čiščenje, sortiranje, tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi ali kemikalijami, pakiranje in označevanje ter drugi).
10.
Trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin je prodaja, dobava ali distribucija semenskega materiala tretji osebi proti plačilu ali brezplačno, ponujanje semenskega materiala v prodajo, skladiščenje semenskega materiala oziroma vsako razpolaganje s semenskim materialom z namenom trženja.
11.
Uvoz semenskega materiala kmetijskih rastlin je prepustitev semenskega materiala kmetijskih rastlin v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet.
12.
Osrednji odgovorni uradni organ za vodenje registra dobaviteljev, izvajanje upravnih nalog na področju pridelave, priprave za trg in trženja semenskega materiala kmetijskih rastlin, uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin, vpisa sort v sortno listo, nadzora nad izvajanjem tega zakona, sodelovanje z organi Evropske unije in držav članic Evropske unije ter mednarodne izmenjave podatkov in informacij, je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, določen v skladu z uredbo vlade (v nadaljnjem besedilu: Uprava).
13.
Uradni ukrepi so vsa dejanja, ki jih na podlagi tega zakona izvajajo državni organi ali fizične ali pravne osebe javnega ali zasebnega prava po pooblastilu ali na podlagi imenovanja Uprave.
4.a člen
(pristojnost ministra)
Za izvajanje tega zakona in predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost) izdaja minister podzakonske predpise, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin ter vpis sort kmetijskih rastlin v sortno listo.
II. DOBAVITELJI SEMENSKEGA MATERIALA KMETIJSKIH RASTLIN
5. člen
(register dobaviteljev)
(1)
S pridelavo, pripravo za trg, uvozom oziroma trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin se smejo ukvarjati samo dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev.
(2)
V register dobaviteljev se vpišejo dobavitelji, ki dejavnosti dobavitelja opravljajo na območju Republike Slovenije.
-
pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti dobavitelja,
-
fizične osebe s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so dejavnosti dobavitelja priglasile pri pristojnem davčnem organu,
-
tuja podjetja, ki opravljajo dejavnosti dobavitelja preko podružnice,
-
tuje pravne in fizične osebe, če to določajo mednarodni sporazumi, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(3)
Dobavitelji se vpišejo v register dobaviteljev, če zagotovijo strokovno usposobljeno osebo, ki izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti in ki bo odgovorna za izpolnjevanje obveznosti dobavitelja po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: odgovorna strokovna oseba). Dobavitelj, ki je fizična oseba, je lahko hkrati odgovorna strokovna oseba, če izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti.
(4)
Minister predpiše pogoje glede strokovne usposobljenosti odgovorne strokovne osebe.
6. člen
(izjema)
Ne glede na določbe prejšnjega člena vpis v register dobaviteljev ni obvezen za dobavitelje, ki se ukvarjajo izključno s prodajo semenskega materiala kmetijskih rastlin na drobno fizičnim osebam, ki so končni porabniki in ki se s pridelavo kmetijskih rastlin ne ukvarjajo poklicno.
7. člen
(vpis v register dobaviteljev)
(1)
Register dobaviteljev vzpostavi in vodi Uprava.
(2)
Dobavitelji iz drugega odstavka 5. člena tega zakona vložijo vlogo za vpis v register dobaviteljev pri Upravi. Vloga vsebuje zlasti:
-
identifikacijske podatke o dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež, davčno številko, enotno matično številko občana ali matično številko poslovnega subjekta, pravno organizacijsko obliko,
-
navedbo dejavnosti dobavitelja: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje; po vrstah oziroma skupinah kmetijskih rastlin in po mestih pridelave, če te dejavnosti opravlja na več mestih pridelave,
-
podatke o kmetijskem gospodarstvu, če je dejavnost dobavitelja pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin: naziv in naslov kmetijskega gospodarstva ter njegovo neponovljivo identifikacijsko številko (KMG-MID), dodeljeno ob vpisu v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,
-
identifikacijske podatke o odgovorni strokovni osebi: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotno matično številko občana, davčno številko.
(3)
Če dobavitelj opravlja dejavnosti dobavitelja na različnih mestih pridelave, mora v vlogi navesti podatke iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka za vsako posamezno mesto pridelave.
(4)
Uprava odloči o vpisu v register dobaviteljev z odločbo. Ob vpisu dodeli Uprava dobavitelju neponovljivo registrsko številko.
(5)
Dobavitelj mora priglasiti Upravi vsako spremembo podatkov, ki se vodijo v registru dobaviteljev, najkasneje v 30 dneh od spremembe.
(6)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka Uprava po uradni dolžnosti vpiše v register dobaviteljev spremembe podatkov iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, ki jih Uprava v skladu z 61. členom tega zakona pridobiva iz registra kmetijskih gospodarstev in evidence subjektov ter uporablja za potrebe vodenja registra dobaviteljev.
(7)
Ob vpisu sprememb podatkov v registru dobaviteljev na podlagi prejšnjega odstavka Uprava dobavitelju izda izpis iz registra dobaviteljev.
(8)
Podrobnejšo vsebino vloge iz drugega odstavka tega člena ter listine, ki morajo biti priložene vlogi, predpiše minister.
8. člen
(izbris dobaviteljev iz registra dobaviteljev)
(1)
Uprava izbriše dobavitelja iz registra dobaviteljev:
-
na predlog dobavitelja, po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja, če dobavitelj preneha opravljati dejavnosti dobavitelja,
-
na predlog pristojnega inšpektorja, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.
(2)
O izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev odloči Uprava z odločbo.
9. člen
(vsebina in vodenje registra dobaviteljev)
(1)
Register dobaviteljev vsebuje zlasti naslednje podatke:
-
neponovljivo registrsko številko dobavitelja;
-
identifikacijske podatke o dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež, davčno številko, enotno matično številko občana ali matično številko poslovnega subjekta, pravno organizacijsko obliko;
-
o dejavnosti dobavitelja: pridelava, priprava za trg, uvoz oziroma trženje; po vrstah oziroma skupinah kmetijskih rastlin in po mestih pridelave, če te dejavnosti opravlja na več mestih pridelave;
-
naziv in naslov kmetijskega gospodarstva ter njegovo neponovljivo identifikacijsko številko (KMG-MID);
-
identifikacijske podatke o odgovorni strokovni osebi: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotno matično številko občana, davčno številko;
-
o dovoljenjih za izdajo etiket in potrdil dobavitelja iz 20. člena tega zakona.
(2)
Uprava lahko vodi register dobaviteljev v elektronski obliki.
(3)
Uprava mora hraniti listine, na podlagi katerih se vodi register dobaviteljev, v originalu ali kopijah še najmanj tri leta po izbrisu dobavitelja iz registra dobaviteljev.
(4)
Podatki iz registra dobaviteljev so javni, razen davčne številke, s katero se ravna v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in enotne matične številke občana, s katero se ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
(5)
Minister predpiše podrobnejšo vsebino in način vodenja registra dobaviteljev.
III. ZAHTEVE ZA SEMENSKI MATERIAL KMETIJSKIH RASTLIN
10. člen
(zahteve za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin)
(1)
Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega zakona se lahko trži, če je bil pridelan v skladu z zahtevami za pridelavo posamezne kategorije in če glede kakovosti izpolnjuje predpisane zahteve za predpisano kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(2)
Če za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin kategorija ni predpisana, se lahko trži, če izpolnjuje predpisane minimalne zahteve glede kakovosti.
(3)
Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin mora poleg zahtev iz prvega ali drugega odstavka tega člena glede zdravstvenega stanja izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin.
(4)
Semenski material kmetijskih rastlin mora biti na trgu v homogenih partijah. Pakiran in označen mora biti na predpisan način in tako, da je zagotovljena izvirnost pakiranja.
(5)
Semenski material kmetijskih rastlin, ki so gensko spremenjeni organizmi (v nadaljnjem besedilu: GSO) ali ki vsebujejo GSO, mora poleg zahtev iz tega člena izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi, ki urejajo GSO, in biti dodatno označen kot GSO.
(6)
Če je semenski material kmetijskih rastlin tretiran s kemikalijami ali fitofarmacevtskimi sredstvi, morata biti kemikalija ali fitofarmacevtsko sredstvo označena na predpisan način.
(7)
Pri predpisanih vrstah kmetijskih rastlin se lahko semenski material kmetijskih rastlin trži le, če je bilo izpolnjevanje zahtev iz prvega in tretjega odstavka tega člena uradno ugotovljeno z uradno potrditvijo semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu s tem zakonom.
(8)
Minister v skladu s predpisi Skupnosti predpiše za posamezno vrsto kmetijskih rastlin:
-
kategorije semenskega materiala ter za posamezno kategorijo zahteve za pridelavo in podrobnejše zahteve glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti, zdravstvenega stanja in drugih meril kakovosti, ali minimalne zahteve glede kakovosti, če za semenski material kategorija ni predpisana,
-
zahteve glede pakiranja in označevanja semenskega materiala,
-
dodatne zahteve za pripravo za trg in trženje tretiranega semena,
-
največje število ali količino semenskega materiala v partiji,
-
kdaj se šteje, da je zagotovljena izvirnost pakiranja,
-
postopke in metode za preverjanje izpolnjevanja zahtev iz tega člena.
(9)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko minister, za pridelavo in trženje v Republiki Sloveniji, predpiše dodatne ali strožje zahteve za posamezno kategorijo semenskega materiala kmetijskih rastlin, če to ni v nasprotju s predpisi Skupnosti iz 1. člena tega zakona.
(10)
Minister lahko samo na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni organ Skupnosti, omeji oziroma prepove trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki je bil pridelan in dan na trg v eni od držav članic Evropske unije in izpolnjuje zahteve, določene s predpisi Skupnosti iz 1. člena tega zakona, vendar ne izpolnjuje dodatnih oziroma strožjih zahtev iz prejšnjega odstavka.
(11)
Minister predpiše vrste kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka tega člena, katerih semenski material se lahko trži le, če je uradno potrjen.
11. člen
(dobava ne dokončno potrjenega semenskega materiala kmetijskih rastlin)
(1)
Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko z namenom, da se semenski material kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka prejšnjega člena pripravi za trg, dobavi drugemu dobavitelju tudi ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, če je bil pridelan pod uradnim nadzorom in je bilo uradno ugotovljeno, da glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti ter zdravstvenega stanja izpolnjuje predpisane zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, in če je označen na predpisan način.
(2)
Minister predpiše zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka tega člena in način označevanja.
12. člen
(zahteve glede sorte)
(1)
Če je za semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin v zahtevah iz 10. člena tega zakona predpisana zahteva glede sortne pristnosti in čistosti, se lahko semenski material kmetijskih rastlin trži, če izpolnjuje zahteve iz 10. člena tega zakona in je označen z imenom sorte.
(2)
Pri poljščinah (žitih, krmnih rastlinah, krompirju, pesi, oljnicah in predivnicah), zelenjadnicah, trti in hmelju mora biti sorta iz prejšnjega odstavka vpisana v sortno listo v skladu s tem zakonom oziroma v skupni katalog sort poljščin v skladu z Direktivo 2002/53/ES (v nadaljnjem besedilu: skupni katalog sort poljščin), v skupni katalog sort zelenjadnic v skladu z Direktivo 2002/55/ES (v nadaljnjem besedilu: skupni katalog sort zelenjadnic) ali v skupni katalog sort trte v skladu z Direktivo 68/193/EGS (v nadaljnjem besedilu: skupni katalog sort trte).
(3)
Pri sadnih rastlinah, namenjenih za pridelavo sadja (v nadaljnjem besedilu: sadne rastline), mora biti sorta iz prvega odstavka tega člena vpisana v sortno listo v skladu s tem zakonom, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo novih sort rastlin, ali splošno znana.
(4)
Pri okrasnih rastlinah mora biti sorta iz prvega odstavka tega člena vpisana v sortno listo v skladu s tem zakonom, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo novih sort rastlin, splošno znana ali vpisana v seznam sort, ki ga vodi dobavitelj.
(5)
Semenski material sort iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena mora biti na trgu označen z uradnim imenom sorte, pod katerim je bila sorta vpisana v sortno listo ali v posamezni skupni katalog sort ali v drug uradni seznam ali uradni register sort. Če je sorta okrasnih rastlin vpisana v seznam sort dobavitelja, se semenski material take sorte označi z imenom ali oznako, pod katero se ta sorta vodi v seznamu sort dobavitelja.
(6)
Minister v skladu s predpisi Skupnosti predpiše, kdaj se sorta iz tretjega in četrtega odstavka tega člena šteje za splošno znano, in način vodenja seznama sort, ki ga v skladu s četrtim odstavkom tega člena vodi dobavitelj.
13. člen
(izjema glede sorte)
(1)
Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena Uprava na zahtevo dobavitelja, ki je vložil prijavo za vpis sorte v sortno listo, dovoli trženje semenskega materiala sorte, ki je v postopku vpisa sorte v sortno listo. V zahtevi dobavitelj navede najmanj:
-
osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež,
-
vrsto, sorto in količino semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ga namerava tržiti.
(2)
Za sorte poljščin in zelenjadnic izda Uprava dovoljenje iz prejšnjega odstavka pod pogoji, določenimi v predpisu Skupnosti, ki ureja pravila za izdajo dovoljenj za dajanje na trg semena sort, za katere je bila vložena prošnja za vpis v nacionalni katalog sort poljščin ali zelenjadnic. Za sorte drugih vrst kmetijskih rastlin iz drugega odstavka prejšnjega člena in sadnih rastlin iz tretjega odstavka prejšnjega člena izda Uprava dovoljenje iz prejšnjega odstavka največ za predpisano količino.
(3)
Ne glede na določbe tretjega odstavka prejšnjega člena Uprava na zahtevo dobavitelja dovoli na območju Republike Slovenije trženje predpisane kategorije semenskega materiala sorte sadnih rastlin, ki ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka prejšnjega člena, če ta sorta ni zanimiva za tržno pridelavo. V zahtevi mora dobavitelj poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navesti podatke, iz katerih je razvidno, da sorta ni zanimiva za tržno pridelavo, in zahtevi priložiti predpisan opis sorte. Uprava izda dovoljenje, ko ugotovi, da so izpolnjeni predpisani pogoji iz tega odstavka, opis sorte, ki ga je predložil dobavitelj, pa se šteje kot uradno priznani opis sorte. Ob izdaji dovoljenja se uradno priznani opis sorte shrani na način, določen v 57. členu tega zakona.
(4)
Semenski material sort iz tega člena mora biti na trgu označen na predpisan način.
(5)
Za semenski material kmetijskih rastlin, ki je GSO ali ki vsebuje GSO, izda Uprava dovoljenje iz tega člena le, če so za trženje izpolnjene tudi zahteve, določene s predpisi, ki urejajo GSO.
(6)
Minister v skladu s predpisi Skupnosti predpiše:
-
največjo količino semenskega materiala iz drugega odstavka tega člena;
-
kategorije semenskega materiala sort sadnih rastlin iz tretjega odstavka tega člena in podatke, ki jih mora vsebovati opis teh sort;
-
način označitve semenskega materiala sort iz tega člena.
14. člen
(posebne zahteve za trženje)
(1)
Semenski material posamezne vrste kmetijskih rastlin, namenjen ekološki pridelavi, se lahko trži, če izpolnjuje poleg zahtev iz 10. člena tega zakona tudi posebne zahteve za trženje, določene za takšen semenski material s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo.
(2)
Semenski material domačih sort in sort, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije (v nadaljnjem besedilu: ohranjevalne sorte), ter semenski material sort zelenjadnic, ki nimajo pomembne vrednosti za tržno pridelavo zelenjave, se lahko trži:
-
če je sorta kot taka vpisana v sortno listo v skladu s 55. členom tega zakona,
-
največ do predpisane količine,
-
če izpolnjuje druge predpisane zahteve (kakovost, pakiranje, označevanje ipd.).
(3)
Semenski material ohranjevalne sorte se sme pridelovati oziroma tržiti samo na območju, določenem v skladu s tretjim odstavkom 55. člena tega zakona.
(4)
Dobavitelji, ki pridelujejo oziroma tržijo semenski material ohranjevalnih sort, morajo vsako leto pred začetkom pridelave do predpisanega roka Upravo obvestiti o nameravani pridelavi semenskega materiala teh sort. Če iz obvestil izhaja, da s predvideno pridelavo predpisana količina semenskega materiala ne bo prekoračena, Uprava s tem seznani dobavitelje.
(5)
Če iz obvestil iz prejšnjega odstavka izhaja, da bo s predvideno pridelavo prekoračena predpisana količina semenskega materiala, Uprava po uradni dolžnosti posameznim dobaviteljem določi količino semenskega materiala, ki ga sme iz te pridelave tržiti.
(6)
Dobavitelji iz četrtega in petega odstavka tega člena morajo Upravi vsako leto do 31. januarja za preteklo leto sporočiti količino semenskega materiala za vsako ohranjevalno sorto, ki so jo dali na trg.
(7)
Podatki iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena se vodijo v okviru evidence pridelave iz 28. člena tega zakona.
(8)
Minister v skladu s predpisi Skupnosti predpiše največje količine in druge predpisane zahteve iz drugega odstavka tega člena ter rok in podrobnejšo vsebino obvestila iz četrtega odstavka tega člena.
14.a člen
(posebne izjeme glede trženja)
(1)
Ne glede na določbe 5., 10., 12. in 20. člena tega zakona se lahko na območju Republike Slovenije za poskuse in testiranja, za znanstvene namene, za selekcijo oziroma za ohranjanje genske raznolikosti trži semenski material kmetijskih rastlin, tudi če glede kakovosti ne izpolnjuje predpisanih zahtev, če sorta ni vpisana v sortno listo, če ga trži dobavitelj, ki ni vpisan v register dobaviteljev, ali če dobavitelj nima dovoljenja iz 20. člena tega zakona pod naslednjima pogojema:
-
da se trži do predpisane količine in
-
da je označen na predpisan način.
(2)
Ne glede na določbe četrtega odstavka 10. člena tega zakona se lahko na območju Republike Slovenije pri določenih vrstah kmetijskih rastlin iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona pod pogojem, da je namenjen izključno končnemu potrošniku in da je označen na predpisan način, trži:
-
majhna količina semenskega materiala, ki ne izpolnjuje zahtev glede homogenosti partije, pakiranja, zapiranja in označevanja,
-
semenski material v majhnih pakiranjih, ki niso uradno zaprta in označena na predpisan način.
(3)
Minister predpiše največje količine semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se smejo tržiti za namene iz prvega odstavka tega člena, vrste kmetijskih rastlin ter kaj se šteje za majhno količino semenskega materiala iz prve alinee prejšnjega odstavka, vrste kmetijskih rastlin ter kaj se šteje za majhna pakiranja iz druge alinee prejšnjega odstavka, podrobnejše pogoje glede pakiranja, zapiranja ter način označevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se sme tržiti v skladu s tem členom.
15. člen
(začasni izjemi)
(1)
Če za tekoče leto ni na voljo dovolj semenskega materiala določene vrste kmetijskih rastlin, Uprava na zahtevo dobavitelja dovoli, da se sme začasno, največ eno leto, tržiti semenski material kmetijskih rastlin:
-
ki glede kakovosti, zlasti glede kalivosti ali vlage semena, ne izpolnjuje vseh zahtev iz 10. člena tega zakona, predpisanih za to vrsto kmetijskih rastlin, ali
-
sorte poljščin, zelenjadnic, trte in hmelja, ki ne izpolnjuje zahtev glede sorte iz drugega odstavka 12. člena tega zakona.
(2)
V zahtevi iz prejšnjega odstavka dobavitelj navede zlasti:
-
osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
-
podatke o semenskem materialu kmetijskih rastlin: vrsto, sorto in kategorijo, leto in mesto pridelave ter količino,
-
podatke o kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prve alinee prejšnjega odstavka ali podatke o lastnostih sorte iz druge alinee prejšnjega odstavka.
(3)
Uprava dovoli trženje semenskega materiala določene vrste kmetijskih rastlin, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Semenski material kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka mora biti na trgu posebej označen kot semenski material kmetijskih rastlin, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev.
(5)
Minister predpiše minimalne zahteve glede kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prve alinee prvega odstavka tega člena ter podrobnejši način označevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ne izpolnjuje vseh predpisanih zahtev.
15.a člen
(ukrepi glede pridelave, uporabe oziroma trženja)
(1)
Minister lahko po predhodni odobritvi pristojnega organa Skupnosti z odredbo prepove na celotnem ozemlju ali na delu ozemlja Republike Slovenije uporabo oziroma trženje semenskega materiala določene sorte, ki je vpisana v skupni katalog sort poljščin ali v skupni katalog sort zelenjadnic, ali predpiše posebne pogoje za pridelavo te sorte oziroma za uporabo pridelka te sorte, če se ugotovi, da:
-
je pridelovanje te sorte škodljivo z vidika zdravstvenega varstva rastlin ali pridelovanja drugih vrst ali sort kmetijskih rastlin,
-
je bilo z uradnim preizkušanjem v skladu s 43. členom tega zakona ugotovljeno, da sorta nima primerne vrednosti za pridelavo in uporabo iz 42. člena tega zakona ali da zaradi svojega zrelostnega razreda ni primerna za pridelavo v Republiki Sloveniji, ali
-
ta sorta predstavlja tveganje za okolje ali zdravje ljudi.
(2)
Če se ugotovi, da določena sorta predstavlja neposredno nevarnost za širjenje škodljivih organizmov, za zdravje ljudi ali za okolje, lahko minister brez predhodne odobritve pristojnega organa Skupnosti z odredbo začasno prepove trženje semenskega materiala te sorte, o prepovedi pa mora nemudoma obvestiti pristojni organ Skupnosti. Na podlagi odločitve pristojnega organa Skupnosti minister izda odredbo v skladu s prvim odstavkom tega člena ali pa le razveljavi začasno prepoved trženja semenskega materiala.
(3)
V postopku izdaje odredbe o začasni prepovedi trženja iz prejšnjega odstavka se ne upoštevajo določbe o sodelovanju javnosti iz predpisov, ki urejajo sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov.
16. člen
(semenska mešanica)
(1)
Semenski material kmetijskih rastlin se lahko trži tudi kot mešanica semena različnih sort ali vrst kmetijskih rastlin ali kot mešanica semena različnih sort ali vrst kmetijskih rastlin s semenskim materialom drugih rastlinskih rodov, vrst ali podvrst (v nadaljnjem besedilu: semenska mešanica).
(2)
Semenska mešanica se lahko trži, če:
-
semenski material kmetijskih rastlin v semenski mešanici pred mešanjem izpolnjuje zahteve za trženje iz 10. in 12. člena tega zakona,
-
izpolnjuje predpisane zahteve za trženje semenskih mešanic ter je pakirana in označena na predpisan način in
-
dobavitelj, ki pripravlja semenske mešanice, izpolnjuje predpisane pogoje.
(3)
Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka mora biti uradno ugotovljeno z uradno potrditvijo semenske mešanice v skladu s tem zakonom.
(4)
Poleg zahtev iz drugega odstavka tega člena, mora biti semenska mešanica, ki je namenjena pridelovanju krme, vpisana v evidenco semenskih mešanic v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici Evropske unije.
(5)
Minister predpiše zahteve za trženje, pogoje iz tretje alinee drugega odstavka tega člena ter način pakiranja in označevanja semenskih mešanic.
17. člen
(evidenca semenskih mešanic)
(1)
Dobavitelj vloži zahtevo za vpis semenske mešanice v evidenco semenskih mešanic pri Upravi.
(2)
Zahteva vsebuje zlasti:
-
podatke o dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
-
podatke o semenski mešanici: oznako, sestavo in namen uporabe semenske mešanice.
(3)
Če semenska mešanica iz četrtega odstavka prejšnjega člena glede sestave izpolnjuje predpisane pogoje za vpis, jo Uprava vpiše v evidenco semenskih mešanic.
(4)
Uprava na podlagi zahteve dobavitelja vpiše v evidenco semenskih mešanic tudi semenske mešanice za druge namene.
(5)
Uprava vzpostavi in vodi evidenco semenskih mešanic, ki vsebuje zlasti:
-
podatke o semenski mešanici: oznako, sestavo in namen uporabe semenske mešanice,
-
neponovljivo registrsko številko dobavitelja.
(6)
Minister predpiše podrobnejše pogoje glede sestave semenske mešanice, namenjene pridelovanju krme, in način vodenja evidence semenskih mešanic.
17.a člen
(ohranjevalne semenske mešanice)
(1)
Ne glede na določbe 16. člena tega zakona se lahko na podlagi dovoljenja, ki ga izda Uprava, trži tudi semenska mešanica, ki je namenjena za uporabo pri ohranjanju naravnega okolja v okviru ohranjanja genskih virov in ki lahko vsebuje poleg semen krmnih rastlin tudi semena drugih rastlinskih rodov, vrst oziroma podvrst (v nadaljnjem besedilu: ohranjevalna semenska mešanica).
(2)
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda, če:
-
so bili ohranjevalna semenska mešanica oziroma semena, iz katerih je bila pridelana, nabrani na območju vira na mestu nabiranja, na katerem se ni sejalo zadnjih 40 let pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenja za trženje ohranjevalne semenske mešanice,
-
je bila ohranjevalna semenska mešanica pridelana kot neposredno požeta ohranjevalna semenska mešanica ali kot pridelana ohranjevalna semenska mešanica in
-
ohranjevalna semenska mešanica izpolnjuje predpisane zahteve glede načina pridelave, kakovosti in sestave.
(3)
Uprava izda dovoljenje za trženje ohranjevalne semenske mešanice na podlagi vloge, ki jo dobavitelj vloži pri Upravi najpozneje do 30. aprila v letu pridelave ohranjevalne semenske mešanice. V vlogi dobavitelj navede podatke o:
-
dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
sestavi ohranjevalne semenske mešanice in načinu pridelave,
-
območju vira in mestu nabiranja oziroma razmnoževanja,
-
vrsti habitata na mestu nabiranja,
-
količini ohranjevalne semenske mešanice in letu, v katerem jo namerava tržiti.
(4)
V dovoljenju za trženje ohranjevalne semenske mešanice Uprava določi regijo porekla, v kateri se ta semenska mešanica lahko trži, in največjo količino te semenske mešanice, ki se sme tržiti v posameznem letu.
(5)
Skupna količina ohranjevalnih semenskih mešanic, za katero izda Uprava dovoljenja iz prvega odstavka tega člena za posamezno leto, ne sme presegati največje dovoljene količine, ki jo predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.
(6)
Če Uprava na podlagi podatkov iz pete alinee tretjega odstavka tega člena ugotovi, da bo v posameznem letu največja dovoljena količina iz prejšnjega odstavka lahko presežena, dobavitelje pred izdajo dovoljenja obvesti, da jim bo v dovoljenju za trženje ohranjevalne semenske mešanice sorazmerno zmanjšala količino, ki so jo navedli v vlogi, in sicer za odstotek, za katerega skupna količina ohranjevalnih semenskih mešanic iz vloženih vlog iz tretjega odstavka tega člena presega največjo dovoljeno količino iz prejšnjega odstavka. Odstotek preseganja največje dovoljene količine objavi na svoji spletni strani.
(7)
Pred izdajo dovoljenja za trženje ohranjevalne semenske mešanice Uprava preveri izpolnjevanje pogojev in zahtev iz drugega odstavka tega člena, in sicer na podlagi poročila o pregledih na mestu nabiranja oziroma razmnoževanja in o vzorčenjih ter testiranjih, ki jih na predpisan način izvede organ za potrjevanje, ki mu je Uprava dodelila javno pooblastilo v skladu s 75. členom tega zakona. Stroške predpisanih pregledov, vzorčenj in testiranj nosi dobavitelj.
(8)
Po pridobitvi dovoljenja za trženje ohranjevalne semenske mešanice dobavitelj ohranjevalno semensko mešanica zapakira in označi s predpisanimi etiketami, ki jih izda v skladu z dovoljenjem za trženje ohranjevalne semenske mešanice.
(9)
Dobavitelj, ki pridobi dovoljenje za trženje ohranjevalne semenske mešanice, mora Upravi vsako leto do 31. januarja sporočiti količino semena za vsako ohranjevalno semensko mešanico, ki jo je dal na trg v preteklem letu.
(10)
Minister predpiše v skladu s predpisi Skupnosti zahteve glede pridelave, kakovosti in sestave ohranjevalne semenske mešanice, način vložitve vloge, največjo količino ohranjevalnih semenskih mešanic, ki se lahko trži v posameznem letu, podrobnejše zahteve glede pakiranja in označevanja ohranjevalne semenske mešanice, postopke in metode za preverjanje izpolnjevanja pogojev in zahtev za ohranjevalne semenske mešanice, vsebino dovoljenja za trženje ohranjevalne semenske mešanice ter podatke, ki morajo biti navedeni na etiketah, s katerimi se označijo ohranjevalne semenske mešanice.
18. člen
(izjeme glede trženja)
(1)
Za trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin se po tem zakonu ne šteje dobava:
1.
vzorcev semenskega materiala za uradno preizkušanje ali za inšpekcijski nadzor,
3.
semenskega materiala osebam, ki v imenu in na račun dobavitelja pripravljajo semenski material za trg,
4.
semenskega materiala osebam, ki v imenu in na račun dobavitelja pridelujejo določene vrste kmetijskih rastlin za industrijsko predelavo ali razmnožujejo semenski material za ta namen.
(2)
Vzorci semenskega materiala kmetijskih rastlin iz 1. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej označeni kot vzorec semenskega materiala kmetijskih rastlin za namen iz 1. točke prejšnjega odstavka.
(3)
Dobavitelj mora v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena za dobavo takšnega semenskega materiala predhodno pridobiti dovoljenje Uprave. Zahtevi za izdajo dovoljenja, ki vsebuje zlasti osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja, mora priložiti kopijo pogodbe, v kateri so opredeljeni namen pridelave ter zahteve za trženje, ki jih izpolnjuje semenski material kmetijskih rastlin. Uprava izda dovoljenje, če ugotovi, da je semenski material kmetijskih rastlin primeren za namen, opredeljen v 4. točki prvega odstavka tega člena.
(4)
Minister predpiše največje količine semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki se štejejo za vzorec, in način označitve vzorca.
(5)
Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena.
IV. ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
19. člen
(obveznosti dobavitelja)
(1)
Dobavitelj opravlja dejavnosti dobavitelja v skladu s tem zakonom in zagotavlja, da semenski material kmetijskih rastlin na trgu izpolnjuje predpisane zahteve.
(2)
Dobavitelj, ki se ukvarja s pridelavo, pripravo za trg oziroma trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin, mora zlasti:
1.
med pridelavo in pripravo za trg izvajati preglede, pri katerih spremlja in nadzira kritične točke, ki bi lahko vplivale na kakovost semenskega materiala kmetijskih rastlin, ter izvajati ukrepe, potrebne za preprečevanje pojava oziroma širjenja škodljivih organizmov;
2.
zagotavljati, da je semenski material kmetijskih rastlin med pridelavo in pripravo za trg ločen po partijah; če posamezne partije združi, mora o tem voditi zapise;
3.
preverjati, ali semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve za trženje, preden ga da na trg, in sicer tako, kot je za posamezno vrsto kmetijskih rastlin določeno v predpisu iz osmega odstavka 10. člena tega zakona;
4.
zagotavljati, da je semenski material kmetijskih rastlin na trgu ves čas označen na predpisan način;
5.
zagotavljati, da semenski material kmetijskih rastlin na trgu ni izpostavljen dejavnikom, ki bi lahko vplivali na zmanjšanje njegove kakovosti oziroma uporabnosti kot semenskega materiala kmetijskih rastlin;
6.
voditi zapise in hraniti dokazila o spremljanju in nadzoru kritičnih točk ter o drugih dejanjih, ki jih je v skladu s tem zakonom izvedel za zagotovitev skladnosti semenskega materiala kmetijskih rastlin s predpisanimi zahtevami;
7.
voditi zapise in hraniti dokazila o poreklu, količini in kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ga prideluje, pripravlja za trg oziroma trži, po vrstah, sortah in partijah, vključno s podatki o:
-
dobaviteljih, pri katerih je nabavil ali od katerih je pridobil semenski material kmetijskih rastlin za namen nadaljnjega razmnoževanja, pridelave ali priprave za trženje,
-
mestih pridelave oziroma zemljiščih, kjer se je semenski material kmetijskih rastlin razmnožil ali pridelal,
-
dobaviteljih, ki jim je semenski material prodal ali dobavil;
8.
voditi zapise in hraniti dokazila o količini semenskega materiala kmetijskih rastlin, za katerega je ugotovil, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev za trženje, ter o ukrepih, ki jih je izvedel v primeru ugotovljene neskladnosti s predpisanimi zahtevami.
(3)
Dobavitelj mora hraniti vsa dokazila in zapise iz prejšnjega odstavka najmanj eno leto, za sadne rastline, trto, hmelj in večletne okrasne rastline pa najmanj tri leta.
(4)
Dobavitelj, ki pri izvajanju obveznosti iz tega člena ugotovi ali sumi na pojav karantenskih škodljivih organizmov, določenih s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: karantenski škodljivi organizmi), ali če ugotovi, da so se škodljivi organizmi, določeni s predpisom iz osmega odstavka 10. člena tega zakona, ki ureja zahteve glede zdravstvenega stanja semenskega materiala (v nadaljnjem besedilu: nadzorovani škodljivi organizmi), pojavili v večjem obsegu, kot je dovoljeno, mora o tem nemudoma obvestiti Upravo in pristojnega inšpektorja.
(3)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka dobavitelju, ki se ukvarja izključno s trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ga je s predpisanimi uradnimi etiketami, etiketami dobavitelja ali potrdili dobavitelja označil ali opremil ter dal na trg drug dobavitelj, ni treba izpolnjevati obveznosti iz prejšnjega odstavka, mora pa:
1.
preverjati, ali semenski material kmetijskih rastlin, ki ga je z namenom nadaljnjega trženja nabavil od drugega dobavitelja, izpolnjuje predpisane zahteve za trženje, in sicer na podlagi uradnih etiket, etiket dobavitelja ali potrdil dobavitelja, s katerimi je semenski material kmetijskih rastlin označen ali opremljen;
2.
zagotavljati, da je semenski material kmetijskih rastlin na trgu označen na predpisan način;
3.
zagotavljati, da semenski material kmetijskih rastlin na trgu ni izpostavljen dejavnikom, ki bi lahko vplivali na zmanjšanje njegove kakovosti oziroma uporabnosti kot semenskega materiala kmetijskih rastlin;
4.
voditi zapise in hraniti dokazila o vsaki nabavi in prodaji ali dobavi semenskega materiala kmetijskih rastlin, vključno s podatki o dobaviteljih, od katerih je semenski material nabavil ali ki jim je semenski material prodal ali dobavil.
(4)
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena dobavitelju iz 6. člena tega zakona ni treba izpolnjevati obveznosti iz drugega odstavka tega člena, mora pa:
1.
zagotavljati, da je semenski material kmetijskih rastlin na trgu označen na predpisan način in da ni izpostavljen dejavnikom, ki bi lahko vplivali na zmanjšanje njegove kakovosti oziroma uporabnosti kot semenskega materiala kmetijskih rastlin;
2.
voditi zapise in hraniti dokazila o vsaki nabavi semenskega materiala kmetijskih rastlin, vključno s podatki o dobaviteljih, od katerih je semenski material nabavil.
(5)
Zapise oziroma dokazila iz 2., 6., 7. in 8. točke drugega odstavka in iz 4. točke tretjega odstavka tega člena mora dobavitelj hraniti eno leto, za sadne rastline, trto, hmelj in večletne okrasne rastline pa tri leta od prodaje ali dobave semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(6)
Zapise in dokazila iz 2. točke četrtega odstavka tega člena mora dobavitelj hraniti eno leto od prodaje semenskega materiala kmetijskih rastlin.
20. člen
(dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja)
(1)
Dobavitelj lahko semenski material kmetijskih rastlin označi s predpisanimi etiketami dobavitelja oziroma opremi s predpisanimi potrdili dobavitelja le, če ima dovoljenje Uprave za izdajo etiket in potrdil dobavitelja.
(2)
Uprava izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka na zahtevo dobavitelja, v kateri navede zlasti podatke o:
-
dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
mestu pridelave,
-
vrste oziroma skupine kmetijskih rastlin, ki jih prideluje in trži.
(3)
Zahtevi iz prejšnjega odstavka priloži vzorec etikete in potrdila dobavitelja, ter izjavo, da je seznanjen z drugimi obveznostmi dobavitelja po tem zakonu.
(4)
Uprava izda dobavitelju za vrste ali skupine kmetijskih rastlin, navedenih v zahtevi, dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja, če dobavitelj izpolnjuje obveznosti iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(5)
Uprava lahko pred izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka pri dobavitelju preveri izpolnjevanje obveznosti iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(6)
Dobavitelj mora pridobiti dovoljenje Uprave iz četrtega odstavka tega člena za vsako novo vrsto ali skupino kmetijskih rastlin, katere semenski material namerava pridelovati ali tržiti.
(7)
Podatki o izdanih dovoljenjih iz četrtega odstavka tega člena se vodijo v registru dobaviteljev.
(8)
Dobavitelj, ki pridobi dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja, mora o izdanih etiketah oziroma potrdilih dobavitelja voditi evidenco.
(9)
Dobaviteljem, ki so majhni pridelovalci semenskega materiala in katerih celotna pridelava tega semenskega materiala je namenjena za samooskrbo ali za prodajo na lokalnem trgu fizičnim osebam, ki so končni uporabniki tega semenskega materiala in ki se poklicno ne ukvarjajo s pridelavo kmetijskih rastlin, ni potrebno pridobiti dovoljenja iz četrtega odstavka tega člena.
(10)
Minister podrobneje predpiše vsebino etikete in potrdila dobavitelja iz prvega odstavka tega člena, način vlaganja zahteve iz drugega odstavka tega člena in kriterije za majhne pridelovalce ter lokalni trg iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(nadzor dobavitelja)
(1)
Pristojni inšpektor mora najmanj enkrat na leto opraviti nadzor pri dobavitelju, ki ima dovoljenje iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Pri izvajanju nadzora pristojni inšpektor preveri, ali dobavitelj izpolnjuje obveznosti dobavitelja iz drugega odstavka 19. člena tega zakona in ali vodi evidenco o izdanih etiketah oziroma potrdilih dobavitelja iz osmega odstavka prejšnjega člena.
(2)
Če pristojni inšpektor ugotovi, da dobavitelj ne izpolnjuje obveznosti iz drugega odstavka 19. člena tega zakona ali če ne vodi evidence o izdanih etiketah oziroma potrdilih dobavitelja iz osmega odstavka prejšnjega člena, mu odredi ukrepe iz 2., 4., 6. in 9. točke 69. člena tega zakona.
(3)
Če pristojni inšpektor ugotovi, da dobavitelj ne izpolnjuje drugih predpisanih obveznosti iz 19. in 20. člena tega zakona, mu odredi odpravo pomanjkljivosti oziroma izpolnitev obveznosti v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
(4)
Če pristojni inšpektor ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin ni skladen s predpisanimi zahtevami, dobavitelju odredi odpravo pomanjkljivosti v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Če obstaja sum, da so se pojavili karantenski škodljivi organizmi ali da so se nadzorovani škodljivi organizmi pojavili v večjem obsegu, kot je predpisano, odvzame vzorce semenskega materiala kmetijskih rastlin in jih pošlje v analizo imenovanemu laboratoriju.
(5)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko pristojni inšpektor določi dobavitelju krajši rok, če se odrejeni ukrepi nanašajo na oskrbo posevkov oziroma nasadov in varstvo pred škodljivimi organizmi.
(6)
Če pristojni inšpektor na podlagi ponovno opravljenega nadzora iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena oziroma na podlagi rezultatov analiz vzorcev, odvzetih v skladu s četrtim odstavkom tega člena ugotovi, da skladnosti ni mogoče zagotoviti, dobavitelju prepove trženje takšnega semenskega materiala. Če dobavitelj kljub prepovedi trži ta semenski material, pristojni inšpektor predlaga Upravi odvzem dovoljenja za izdajo etiket in potrdil dobavitelja.
(7)
Pristojni inšpektor vodi zapisnik o opravljenem nadzoru.
(3)
Pristojni inšpektor predlaga Upravi odvzem dovoljenja za izdajo etiket in potrdil dobavitelja, če ugotovi, da dobavitelj trži semenski material kmetijskih rastlin, čeprav mu je inšpektor trženje tega semenskega materiala prepovedal na podlagi 69. člena tega zakona.
(4)
Dobavitelj nosi stroške, ki nastanejo zaradi odrejenih ukrepov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(10)
Minister predpiše način odvzema vzorcev iz četrtega odstavka in način obveščanja Uprave iz osmega odstavka tega člena.
21.a člen
(odvzem dovoljenja za izdajo etiket in potrdil dobavitelja)
(1)
Uprava dobavitelju odvzame dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja:
-
po uradni dolžnosti, če dobavitelja na podlagi prvega odstavka 8. člena tega zakona izbriše iz registra dobaviteljev, ali
-
na predlog pristojnega inšpektorja v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2)
O odvzemu dovoljenja za izdajo etiket in potrdil dobavitelja odloči Uprava z odločbo.
(3)
Podatki o odvzemu dovoljenja iz prejšnjega odstavka se vodijo v registru dobaviteljev.
22. člen
(uradna potrditev semenskega materiala kmetijskih rastlin)
(1)
Dobavitelj, ki namerava tržiti semenski material določene vrste kmetijskih rastlin kot uradno potrjen v skladu s tem zakonom, vloži prijavo za uradno potrditev semenskega materiala pri organu za potrjevanje, ki mu je dodeljeno javno pooblastilo v skladu s 75. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: organ za potrjevanje). Prijava, ki jo mora vložiti do predpisanega roka, vsebuje zlasti podatke o:
-
dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
mestu pridelave,
-
zemljišču, na katerem je semenski posevek ali semenski nasad: identifikacijska oznaka zemljišča (GERK-PID), pod katero se to zemljišče vodi v registru kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in njegova površina,
-
uporabljenem semenskem materialu kmetijskih rastlin, zlasti o vrsti, sorti in kategoriji ter količini,
-
posebnih zahtevah glede potrjevanja.
(2)
Organ za potrjevanje izvede postopek uradne potrditve semenskega materiala, če je sorta, ki je navedena v prijavi:
-
pri poljščinah, zelenjadnicah, trti in hmelju: vpisana v sortno listo v skladu s tem zakonom ali v skupni katalog sort poljščin, v skupni katalog sort zelenjadnic ali v skupni katalog sort trte,
-
pri drugih vrstah kmetijskih rastlin: vpisana v sortno listo v skladu s tem zakonom ali zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo novih sort rastlin, ali splošno znana.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko z namenom nadaljnjega razmnoževanja in da se pravočasno zagotovijo primerne količine semenskega materiala nove sorte, uradno potrdi tudi semenski material sorte, za katero je bila vložena prijava za vpis v sortno listo v skladu s tem zakonom in je prijavo za uradno potrditev semenskega materiala te sorte vložil prijavitelj iz 38. člena tega zakona.
(4)
Postopek uradne potrditve semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki ga izvede organ za potrjevanje, je sestavljen iz:
-
uradnih pregledov semenskih posevkov oziroma nasadov, zemljišč, objektov za pridelavo, skladiščenje in pripravo semenskega materiala kmetijskih rastlin za trg,
-
uradnih pregledov dokazil oziroma zapisov, ki jih vodi dobavitelj v skladu z 2., 6., 7. in 8. točko drugega odstavka 19. člena tega zakona,
-
uradnih vzorčenj in testiranj vzorcev.
(5)
V postopku uradne potrditve iz prejšnjega odstavka organ za potrjevanje ugotovi, ali semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. ali 11. člena tega zakona.
(6)
Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 10. člena tega zakona za predpisano kategorijo, izda predpisane uradne etikete za to kategorijo. Organ za potrjevanje pakiranja semenskega materiala kmetijskih rastlin izvirno zapre in označi z izdanimi uradnimi etiketami ter izda potrdilo o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(7)
Če organ za potrjevanje v postopku uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena ugotovi, da semenski material kmetijskih rastlin izpolnjuje predpisane zahteve iz 11. člena tega zakona za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin, izda potrdilo, da semenski material izpolnjuje predpisane zahteve za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin. Za ta semenski material lahko izda tudi predpisane uradne etikete in ga z njimi označi.
(8)
Organ za potrjevanje z odločbo zavrne uradno potrditev, če semenski material kmetijskih rastlin ne izpolnjuje zahtev iz 10. člena tega zakona za nobeno od predpisanih kategorij, ali če ne izpolnjuje zahtev iz 11. člena tega zakona za ne dokončno potrjen semenski material kmetijskih rastlin. Zoper odločbo organa za potrjevanje je dovoljena pritožba na Upravo.
(9)
Organ za potrjevanje vodi zapisnik o opravljenih uradnih dejanjih iz četrtega odstavka tega člena.
(10)
O prejetih prijavah, o opravljenih uradnih dejanjih v postopku uradne potrditve, o potrditvi oziroma zavrnitvi uradne potrditve mora organ za potrjevanje obvestiti Upravo in pristojnega inšpektorja na predpisan način.
(11)
Stroške postopka uradne potrditve iz četrtega odstavka tega člena, stroške v zvezi z izdajo uradnih etiket in z uradno označitvijo plača dobavitelj organu za potrjevanje.
(12)
Minister podrobneje predpiše roke in način vlaganja prijave, dokazila, ki morajo biti prijavi priložena, podrobnejši postopek uradne potrditve, vsebino, barvo in obliko uradne etikete in vsebino potrdila o uradni potrditvi semenskega materiala kmetijskih rastlin ter potrdila o nedokončno potrjenem semenskem materialu kmetijskih rastlin, način izvirnega zapiranja ter način obveščanja Uprave in pristojnega inšpektorja.
22.a člen
(poljski pregledi, vzorčenje in testiranje vzorcev pod uradnim nadzorom)
(1)
V postopku uradne potrditve organ za potrjevanje zagotovi, da naloge iz prve in tretje alineje četrtega odstavka prejšnjega člena, izvede sam ali preko fizičnih ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so imenovane za opravljanje pregledov pod uradnim nadzorom, za opravljanje vzorčenj pod uradnim nadzorom ter za opravljanje testiranj semenskega materiala kmetijskih rastlin pod uradnim nadzorom (v nadaljnjem besedilu: pregledniki, vzorčevalci in laboratoriji).
(2)
Preglednike, vzorčevalce in laboratorije iz prejšnjega odstavka imenuje Uprava na podlagi vloge, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti oziroma tehnične opremljenosti.
(3)
Usposabljanje preglednikov, vzorčevalcev in oseb, ki opravljajo analize kakovosti semena kmetijskih rastlin v laboratoriju pod uradnim nadzorom (v nadaljnjem besedilu: analitik semena), izvaja organ za potrjevanje.
(4)
Uprava vodi evidenco preglednikov, vzorčevalcev in laboratorijev. V evidenci vodi zlasti podatke o:
-
imenovanih fizičnih ali pravnih osebah: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež,
-
stopnji izobrazbe in o dodatnem izobraževanju,
-
datumu izdaje imenovanja in o veljavnosti imenovanja,