Odločba o ugotovitvi, da določbe 20.b in prvega odstavka 20.c člena zakona o gospodarski zbornici Slovenije ter določbe 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi niso v neskladju z ustavo

1236. Odločba o ugotovitvi, da določbe 20.b in prvega odstavka 20.c člena zakona o gospodarski zbornici Slovenije ter določbe 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi niso v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudi samostojne podjetnice Mojce Hančič, s. p., VIZIJA, Semič, ki jo zastopa Mateja Klarič z Brezovice, in družbe Evropska kultura, d.o.o., Brezovica, ki jo zastopa direktorica Mateja Klarič, na seji dne 6. marca 2003

Določbe 20.b in prvega odstavka 20.c člena zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 14/90 in 19/00) niso v neskladju z ustavo.

Določbe 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 79/01) niso v neskladju z ustavo.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 20. člena zakona o Gospodarski zbornici Slovenije se zavrže.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o določitvi stopnje članskega prispevka Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, št. 101/99 in 54/00) se zavrže.

Pobudnici izpodbijata drugi odstavek 20. člena, 20.b člen in prvi odstavek 20.c člena zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju: ZGZS) ter sklep o določitvi članskega prispevka Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2000 (v nadaljevanju: sklep 2000). Drugi odstavek 20. člena ZGZS naj bi bil v neskladju z ustavo, ker omogoča, da izterjavo obveznega članskega prispevka opravi Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS). Izterjava članskega prispevka prek DURS naj bi GZS omogočala tudi prisilno izpolnitev nezakonito odmerjene obveznosti. Izpodbijane določbe zakona naj bi bile v neskladju z ustavo tudi zato, ker ne določajo nadzora države nad določanjem višine obveznega članskega prispevka. Določitev nadzora glede višine članarine naj bi bila zakonodajalcu naložena z odločbo ustavnega sodišča št. U-I-290/96 z dne 11. 6. 1998 (Uradni list RS, št. 49/98 in OdlUS VII, 124). Ker naj zakonodajalec tega ne bi storil, naj bi ravnal v nasprotju z 2. in s 3. členom ustave, izpodbijana določba ZGZS pa naj bi bila še vedno v nasprotju s 147. členom ustave. Člen 20.b naj bi v nasprotju s 14. členom ustave določal različno višino članskega prispevka za podjetnike posameznike in za podjetja (pravne osebe). Ker naj bi bila podjetja zavezana k plačilu prispevka ne glede na to, ali dosegajo dobiček ali ne, naj bi bila določba tudi v nasprotju s 33. členom ustave. V nasprotju z ustavo naj bi 20.b člen bil tudi zato, ker zbornici omogoča preširoko avtonomijo pri določanju višine prispevka. Izpodbijani sklep naj bi bil v nasprotju z ustavo, ker višine prispevka ne veže na dobiček, ampak na prihodek. Poleg tega naj bi nalagal plačilo prispevka za obdobje, ko je rok za uskladitev ZGZS z ustavo že potekel, zakonodajalec pa take uskladitve ni sprejel. Pobudnici predlagata, naj ustavno sodišče izpodbijane zakonske določbe razveljavi, izpodbijani sklep pa odpravi. Med postopkom je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčni službi (v nadaljevanju: ZDS-F), ki je davčno upravo pooblastil za odmero, pobiranje in izterjavo obveznega članskega prispevka. Pobudnici sta pobudo razširili tudi na določbe navedenega zakona, saj menita, da je neskladen z ustavo iz razlogov, zaradi katerih sta izpodbijali drugi odstavek 20. člena.

Državni zbor meni, da je pobuda neutemeljena in se pri tem sklicuje na podobne razloge, ki jih navaja vlada v svojem mnenju o pobudi. Vlada pojasnjuje, da drugi odstavek 20. člena ZGZS ne pomeni, da GZS samostojno določa višino prispevka, temveč le, da ga – ob upoštevanju zakonskih kriterijev – odmerja v posamičnih primerih. ZGZS naj bi določil konkretne kriterije za določitev osnove za prispevek in njegovo stopnjo, s čimer naj bi zadostil zahtevam iz 2. in 147. člena ustave. Različna določitev osnove za pravne osebe in za podjetnike posameznike naj bi bila posledica razlik v pravnoorganizacijski obliki. Podobno rešitev naj bi vseboval tudi zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici (Uradni list RS, št. 41/99 – ZKGZ). Pooblastilo za spremembo višine prispevka naj bi bilo v korist članov, ker naj bi omogočalo prilagoditev prispevka spremenjenim okoliščinam. Povečanje naj bi smelo biti le posledica odločitve o povečanem obsegu dela GZS, zaradi občutljivosti tega vprašanja pa je zakonodajalec predpisal odločanje z dvotretjinsko večino navzočih članov skupščine. Pooblastilo iz četrtega odstavka 20.b člena ZGZS daje le možnost znižanja prispevka, kar je v korist članov zato naj bi ne bilo v nasprotju s 147. členom ustave. Nadzor države naj bi bil zagotovljen prek Računskega sodišča. Tudi izpodbijani sklep naj ne bi bil v nasprotju z ustavo. Zgolj to, da ga je GZS sprejela, preden je zakonodajalec sledil odločbi ustavnega sodišča št. U-I-290/96, naj ne bi bilo v nasprotju z ustavo. Tretja točka Sklepa 2000 naj bi le konkretizirala merila iz 20.b člena ZGZS. Prenos pooblastila za odmero in pobiranje prispevka na Davčno upravo Republike Slovenije naj bi preprečil dolgotrajne in drage postopke prisilne izterjave na sodiščih. Vlada dalje meni, da pobudnici posebej ne navajata razlogov za protiustavnost ZDS-F in zatrjuje, da njegove določbe niso v neskladju z ustavo. Meni, da je ZDS-F določil obveznost davčne službe, da odmerja, pobira in izterjuje obvezni članski prispevek za GZS.

Ustavno sodišče je s sklepom z dne 28. 9. 2000 sprejelo pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti drugega odstavka 20. člena, 20.b člena in prvega odstavka 20.c člena. Sprejelo je tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določb 1. člena ZDS-F. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 v nadaljevanju: ZUstS), je takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

Pred uveljavitvijo novele ZGZS(1) ni vseboval kriterijev za določitev višine članskega prispevka niti določb o postopku odmere in načinu pobiranja ter izterjave članskega prispevka, ki se je tedaj imenoval članarina. Članarino in njeno višino je določila zbornica sama oziroma upravni odbor zbornice v skladu s statutom in z drugimi splošnimi akti zbornice.(2) ZGS-A določa kriterije za določitev višine članskega prispevka in pooblašča zbornico, da samostojno odmerja in pobira članski prispevek, lahko pa to po pogodbi prenese na DURS. ZDS-F je pooblastil za odmero, pobiranje in izterjavo članskega prispevka obveznih članov GZS (in nekaterih drugih zbornic) davčno upravo (1. člen).

Izpodbijani drugi odstavek 20. člena ZGZS se je glasil:

"Zbornica samostojno odmerja in pobira članski prispevek, lahko pa to po pogodbi prenese na Davčno upravo Republike Slovenije."