na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 8-347/1993, stran 345 DATUM OBJAVE: 12.2.1993
VELJAVNOST: od 12.2.1993 / UPORABA: od 12.2.1993
RS 8-347/1993
347. Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino
Na podlagi 6. točke sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino (Uradni list RS, št. 60/92) in 23. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije
NAVODILO
za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino
za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslih s tujino
I. Splošno
1.
O poslih s tujino poročajo rezidenti Republike Slovenije neposredno ali posredno preko banke, pooblaščene za opravljanje plačilnega prometa s tujino in Republiške carinske uprave.
2.
Rezidenti poročajo:
a)
o vseh transakcijah z nerezidenti;
b)
o stanju imetij v tujini in o stanju terjatev do nerezidentov;
c)
o stanju imetij nerezidentov v Republiki Sloveniji in o stanju obveznosti do nerezidentov.
Transakcije (šifrant v prilogi, ki je sestavni del tega navodila), o katerih so rezidenti dolžni poročati so npr.:
-
nakup in prodaja blaga nerezidentom;
-
izvoz in uvoz storitev;
-
prihodki od kapitala (obresti, dobiček);
-
prihodki od dela;
-
darila, pomoči;
-
neposredne naložbe;
-
nakupi in prodaje vrednostnih papirjev;
-
krediti,
-
nakup in prodaja tuje gotovine in čekov.
3.
Rezidenti Republike Slovenije za izvajanje tega navodila so:
-
fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tuje fizične osebe, ki imajo veljavno delovno vizo za 6 ali več mesecev;
-
pravne osebe in zasebniki s sedežem v Republiki Sloveniji in tuje pravne osebe, ki na ozemlju Republike Slovenije s stalno dejavnostjo pridobivajo dohodek;
-
diplomatska, konzularna ter druga predstavništva Republike Slovenije, ki so financirana iz proračuna in slovenski državljani, ki so zaposleni pri njih in njihovi družinski člani;
-
registrirana predstavništva tujih podjetij in poslovne enote, ki opravljajo na ozemlju Republike Slovenije stalno dejavnost, za tisti del dejavnosti, ki jo opravljajo v Republiki Sloveniji.
II Posredno poročanje Banki Slovenije
4.
O transakcijah, ki se plačujejo preko računov bank, pooblaščenih za opravljanje plačilnega prometa s tujino, poročajo banke, v skladu z navodilom o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 63/92).
Rezidenti (pravne osebe, zasebniki in fizične osebe) so dolžni zagotavljati točnost podatkov na obrazcih plačilnega prometa s tujino, ki jih je Banka Slovenije predpisala z navodilom o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino.
Banka je dolžna preveriti podatke v skladu z navodilom iz prejšnjega odstavka in jih posredovati Banki Slovenije.
5.
O izvozu in uvozu blaga iz oziroma v Republiko Slovenijo, poroča Republiška carinska uprava, ki je izvršila carinjenje blaga.
III. Neposredno poročanje Banki Slovenije
6.
S tem navodilom sta predpisana vsebina in oblika obrazcev za neposredno poročanje. Obrazci morajo biti izdelani v najmanj dveh izvodih od tega eden za Banko Slovenije.
7.
Poročila so dolžni pošiljati samo tisti rezidenti, ki neposredno nastopajo v poslih do tujine, ne glede na ostale sodelujoče v poslu.
8.
Kolikor v poročevalskem obdobju ni bilo transakcij, ki bi vplivale na spremembo stanja, morajo o tem obvezniki poročanja obvestiti Banko Slovenije (lahko obvestilo po telefaxu, telexu...).
9.
Obveznik poročanja vpiše v poročilo za poročevalsko obdobje vsa tista plačila, ki jih je prikazal v svojih knjigovodskih listinah v tem obdobju, ne glede na to, ali se knjiženje ujema z izpiski tuje banke (če gre za račun v tujini).
Na zahtevo Banke Slovenije je obveznik poročanja dolžan dokazati točnost podatkov z zaključnim računom ali periodičnim obračunom.
A. MESEČNO POROČANJE
10.
Mesečno so dolžni rezidenti do 20. v mesecu za pretekli mesec poročati (ločeno za vsak račun posebej) o:
a)
prometu in stanju na računu v tujini (10. točka sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko domače pravne osebe in zasebniki račune v tujini – Uradni list RS, št. 60/92);
b)
prometu in stanju na kontokorentnem računu vzpostavljenem s tujo osebo (30. člen zakona o deviznem poslovanju in kontokorentni računi za vodenje prometa po denarnih karticah tujih izdajateljev);
c)
prometu in stanju na kontokorentnem računu v okviru izvajanja pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji (31. člen zakona o deviznem poslovanju);
č)
danih ali prejetih plačilih v tolarski gotovini na blagajni podjetja ali direktno na žiro račun podjetja (plačilo ni bilo izvršeno preko poslovne banke, zato ni obrazcev plačilnega prometa s tujino in ni bilo poročano na drugih obrazcih C) in o izplačilih stroškov za službene poti v tujino v tolarjih.
d)
prodanem blagu v konsignaciji in prostih carinskih prodajalnah.
Obveznik poročanja izdela poročilo v originalnih valutah, razen za točko d., za katero mora izdelati poročilo v valuti obračuna.
Obveznik poročanja je dolžan izdelati poročila po točkah č. in d. samo, če znesek prometa v poročevalskem obdobju presega protivrednost 1000 DEM. Za manjše zneske skupnega prometa poročila ni potrebno izdelati.
V poročilih a, b, in c se mora računsko ujemati stanje in promet za posamezno valuto (začetno stanje + povečanje dobroimetja – zmanjšanje dobroimetja = končno stanje).
11.
OBRAZEC C: mesečno poročilo o transakcijah – navodilo za izpolnjevanje:
a)
V polje "tuji partner" podjetje vpiše naziv tuje banke, pri kateri je račun, oziroma naziv tujega partnerja, s katerim je vzpostavljen kontokorentni račun.
b)
V polje "vrsta poročila" podjetje vpiše ustrezno šifro iz šifranta vrst poročil.
c)
V polje "evidenčna/registrska številka" vpiše obveznik poročanja registrsko številko dovoljenja Banke Slovenije za račun v tujini v skladu s 2., 3., 4. in 5. točko sklepa o pogojih, pod katerimi imajo lahko domače pravne osebe in zasebniki račune v tujini (URADNI LIST RS, št. 60/92, v nadaljevanju sklep), oziroma registrsko številko odločbe pristojnega organa za ekonomske odnose s tujino v skladu z 9. točko sklepa.
Če se poročilo nanaša na vodenje računov oziroma konto-korentov po 6., 7. in 8. točki sklepa, pa se v to polje vpiše evidenčna številka iz vpisa v evidenco pri Banki Slovenije.
Če rezident poroča o transakcijah iz točk 10.č. in 10.d. tega navodila podatka ni potrebno izpolniti.
č)
V polje "valuta" obveznik vpiše šifro valute, v kateri je voden račun. Obveznik za poročanje je v okviru enega računa dolžan posebej izkazovati stanje in transakcije v originalni valuti, v kateri je bil odobren/obremenjen račun.
d)
Začetno stanje pomeni stanje na računu v začetku poročevalskega obdobja v originalni valuti in se mora ujemati s končnim stanjem predhodnega poročevalskega obdobja za isti račun in valuto. Stanje na računu je praviloma pozitivno (podjetje ima terjatev do tujine).
Obrazec C
. .
mat. št. . .
Poročevalec: ......................... ROS/ERO ----------------
POROČILO O TRANSAKCIJAH S TUJINO
. . . . . .
. . . . . .
OBDOBJE: mesec ---- leto ----- Vrsta poročila: ----
. .
. .
Tuji partner: ................................. država: -------
. .
. .
Evidenčna/registrska številka: ----------------
. .
. .
Valuta: ---------- Začetno stanje: ..............
----------------------------------------------------------------
Šifra . .Šifra .Povečanje .Zmanjšanje
drž. .Opis transakcije .transakcije .dobroimetja .dobroimetja
------.-------------------.------------.------------.-----------
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
. . . .
---------------------------------------.------------.-----------
. .
SKUPAJ:. .
----------------------------------------------------------------
Ime odgovorne osebe: Končno stanje: ................
Telefonska številka: Vezana sredstva: ................
Kraj in datum: Podpis:Kadar je po kontokorentu uvoz večji od izvoza, je stanje negativno (podjetje ima obveznost do tujine).
e)
Šifra države: obveznik vpiše šifro države, v/iz katere je bila transakcija opravljena, ne glede na to, v kateri državi je devizni račun ali partner, s katerim podjetje vodi kontokorentni račun (primer plačilo z računa, ki je v državi A v državo B).
Če se obrazec nanaša na vrsto poročila iz 10.č. točke tega navodila, ostane kolona "povečanje dobroimetja" prazna, v šifro države pa je potrebno vpisati državo, za katero je bila izplačana dnevnica oziroma državo, iz katere je tuji strokovnjak.
f)
Opis transakcije in šifra transakcije: obveznik poročanja opiše transakcijo, ki spreminja stanje na računu. Pri tem uporabi šifrant, objavljen v navodilu o načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino, dopolnjen s šiframi, ki se v plačilnem prometu ne pojavijo in so sestavni del tega navodila. Če obveznik poročanja ne pozna pravilne šifre transakcije, vpiše samo tekst, ki najbolj ustreza vsebini transakcije. V tem primeru bo ustrezno šifro vnesla Banka Slovenije.
g)
"Skupaj" je kontrolni seštevek povečanja oziroma zmanjšanja dobroimetja.
h)
Končno stanje pomeni stanje na računu/kontokorentu na zadnji dan poročevalskega obdobja. Podjetje mora izpolniti poročilo vsak mesec, za vsak račun oziroma vsako valuto posebej.
i)
Polje “stanje vezanih sredstev”: če se poročilo nanaša na račun iz točke 10.a, potem obveznik poročanja prikaže tudi stanje vezanih sredstev na dan, za katerega poroča in sicer samo takrat, ko znesek vezanih sredstev ni vključen v podatku o končnem stanju na računu.
12.
V primeru konverzije s prenosi sredstev med istovrstnimi računi ali samo prenosa sredstev z računa na račun, mora rezident vpisati šifro 565 (priliv) – 165 (odliv); kadar se prenašajo sredstva z računa v tujini na račun doma ali obratno šifro 530 (priliv) – 130 (odliv) in kadar se s plačilom izravnava stanje na kontokorentnem računu šifro 532 (priliv) – 132 (odliv).
13.
Kolikor pride pri poslu dolgoročne proizvodne kooperacije do spremembe vrste izvoza oziroma uvoza iz rednega na dolgoročno proizvodno kooperacijo in obratno, mora rezident o spremembi na obrazcu C in kvartalnem poročilu posebej poročati Banki Slovenije.
14.
V primeru, ko v okviru ene pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji na strani izvoza oziroma uvoza nastopa več rezidentov, mora enotno poročilo po dogovoru pošiljati Banki Slovenije eden izmed rezidentov.
B. ČETRTLETNO POROČANJE
15.
Rezidenti poročajo o stanju kratkoročnih terjatev in obveznosti do nerezidentov (do enega leta dospelosti, ne glede na to ali so že zapadle v plačilo ali ne) na zadnji dan četrtletja na obrazcu SK-V. Poročilo izdelajo v originalnih valutah, v katerih s tujimi partnerji vodijo terjatve in obveznosti.
Poročajo samo tisti rezidenti, ki neposredno nastopajo do tujine, ne glede na to, za čigav račun so posel sklenili.
Obvezniki za poročanje o stanju terjatev in obveznosti do tujine so tisti rezidenti:
-
ki imajo iz poslovanja z nerezidenti neporavnane obveznosti in/ali terjatve, pri katerih stanje na zadnji dan četrtletja, za katerega se poroča, presega protivrednost 100.000 USD,
-
ki imajo promet v četrtletju na podlagi vsote blagovnega in storitvenega toka izvoza in/ali na podlagi vsote blagovnega in storitvenega toka uvoza, ali ki imajo promet v četrtletju na podlagi poravnavanja obveznosti in/ali terjatev do tujine, ki presega protivrednost 100.000 USD v četrtletju,
-
ki imajo kapitalske naložbe v tujih družbah in/ali naložbe tujcev, ki so pravne osebe, v državi ne glede na višino kapitalskega deleža in ne glede na višino odprtih postavk ter ne glede na višino prometa terjatev in obveznosti do tujine.
16.
Rezidenti v poročilo ne vključijo podatkov o vrednosti terjatev in obveznosti iz kratkoročnih finančnih kreditov in poslov, ki jih obveznik poročanja (v skladu z 18. členom zakona o deviznem poslovanju) registrira v Banki Slovenije v skladu z zakonom o kreditnih poslih s tujino.
17.
Rezidenti na tem obrazcu ne poročajo o stanjih terjatev in obveznosti, ki jih mesečno poročajo na obrazcu C za posle, ki jih evidentirajo na kontokorentnih računih.
18.
Na hrbtno stran poročila (obrazca SK-V) obvezniki poročanja vpišejo podatke o vseh poslovnih in ostalih dogodkih, ki so v zadnjem četrtletju spremenili stanje kratkoročnih terjatev in obveznosti do nerezidentov (skupni izvoz in uvoz, plačila blaga in storitev, odpisi terjatev oziroma odvzemi imetij, poboti, odpisi in pripisi razlik, nastalih v poslovanju s tujino, prodaja in nakup terjatve, prevzem in odstop obveznosti, itd.), preračunano v SIT v skladu s predpisi o računovodstvu, tudi če so o tem že poročali na plačilnih dokumentih. Za preračun prometa v nekonvertibilnih valutah se uporabljajo tečaji valut, ki niso uvrščene v tečajno listo Banke Slovenije.
Obvezniki poročanja lahko poročajo o poslovnih dogodkih v preteklem četrtletju tudi v originalnih valutah, če jim to bolj ustreza. V tem primeru morajo izpolniti toliko prilog, kolikor valutah so vodili terjatve/obveznosti v obdobju, za katerega poročajo.
Stanje terjatev/obveznosti za posamezne valute se mora ujemati s stanji, ki jih izkazuje v tabeli I.A in II.A. Poročati mora tudi o transakcijah v valutah, za katere ne izkazuje končnega stanja.
19.
Roki za dostavo četrtletnih poročil Banki Slovenije so:
-
za prvo četrtletje do 30.4. v letu, za drugo četrtletje do 31. 7. v letu
-
za tretje četrtletje do 31.10 v letu in
-
za četrto četrtletje po izdelavi zaključnih računov oziroma najkasneje do 15.3. v letu.
20.
Podatki v poročilih se morajo ujemati s podatki, ki jih obveznik poročanja izkazuje v svojem knjigovodstvu.
Poslovanje s kapitalsko povezanimi podjetji se izkazuje v okviru podatka o celotnem poslovanju s tujino.
21.
Navodilo za izpolnjevanje OBRAZCA SK-V: Poročilo o stanju terjatev in obveznosti do tujine (kratkoročnem trgovinskem kreditiranju)
Obveznik obkroži številko četrtletja, za katerega poroča. V tabelah na 1. in 3. strani poroča o stanjih terjatev/obveznosti, na hrbtnih straneh tabel (2. in 4. stran) pa pojasnjuje spremembe.
I.A. TERJATVE in II.A, OBVEZNOSTI
Obveznik poročanja vpisuje podatke v originalnih valutah, v katerih vodi terjatve oziroma obveznosti do nerezidentov.
Obveznik poročanja v obrazec vpiše samo terjatve oziroma obveznosti po poslih izvoza in uvoza blaga in storitev z rokom plačila do enega leta,
Kolona 1: rezident vpiše šifre valut, v katerih izkazuje stanje terjatev oziroma obveznosti na zadnji dan četrtletja.
Kolona 2: obveznik poročanja vpiše vrednost neplačanega izvoženega/uvoženega blaga, kot je bila prikazana na carinskih deklaracijah (fakturne vrednosti). Če je rok plačila naknadno podaljšan nad eno leto, mora podatek o. tem izločiti in ga prikaže samo v pojasnilih sprememb na hrbtni strani obrazca.
Kolikor je prvotna terjatev/obveznost spremenjena zaradi vrnitev neustreznega blaga oziroma naknadnega izvoza/ uvoza v zamenjavo za neustrezno blago, morajo biti ti podatki vsebovani v podatku, ki ga izkazuje.
Kolona 3: obveznik vpiše vrednost neplačanega blaga, prodanega nerezidentom oziroma kupljenega od nerezidentov, kot je bila fakturirana in za katere ni bila izdelana carinska deklaracija. V isto kolono vpiše tudi vrednost terjatve/obveznosti za blago, za katerega se carinske deklaracije ne izdelujejo: pošiljke revij, knjig, časopisov, vrednost neplačanega blaga, ki se carini v skladu z uredbo o vrednosti blaga, za katero velja enotna carinska stopnja (Uradni list RS, št. 15/93), kakor tudi vrednost prodanega neplačanega blaga iz konsignacijskega skladišča v tujini.
Kolona 4: obveznik vpiše vrednost opravljene neplačane storitve.
Kolona 5: obveznik vpiše vrednost terjatve/obveznosti po avansih, če je bil zamik med plačilom avansa in blagovnim tokom krajši od enega leta.
Kolona 6: obveznik vpiše predplačila za storitve, ki bodo šele opravljene, čeprav jih po plačilnih dokumentih ne šifrira kot avans, ampak kot ustrezno storitev.
Kolona 7: obveznik vpiše vrednost odprtih terjatev/obveznosti iz stolpcev 2 do 6 po posamezni valuti. Ta kolona se mora po posamezni valuti ujemati s končnim stanjem iz obrazca I.B. in II.B. v tekočem poročevalskem obdobju razen, kadar obveznik na obrazcu I.B. in II.B. poroča v tolarjih.
“Skupni seštevek v SIT” (preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan četrtletja) je kontrolni podatek, vendar je obvezen.
“Od tega s povezanim podjetjem”: ne glede na to, da je podatek o stanju terjatev/obveznosti do kapitalsko povezanih podjetij vključen že v skupnem stanju odprtih terjatev/obveznosti v SIT, ga je potrebno v tej vrstici še ločeno izkazati, specificirano po kolonah.
I.B. in II.B. SPREMEMBE V ČETRTLETJU
Obveznik poročanja v teh rubrikah prikaže vrednost vseh sprememb v četrtletju, za katerega poroča. Podatke poroča v originalnih valutah ali v SIT v skladu s predpisi o računovodstvu.
Vrstica 1: obveznik poročanja vpiše celotno stanje kratkoročnih terjatev in obveznosti (z rokom plačila do enega leta), kot jih je poročal za predhodno četrtletje.
Vrstica 2: obveznik prikaže celotno vrednost blaga po carinskih deklaracijah, ne glede na rok plačila. V podatku ne upošteva izvoza/uvoza v okviru dolgoročne proizvodne kooperacije, brezplačnega izvoza/uvoza blaga v skladu s 19. členom Zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93) in izvoza blaga na konsignacijsko prodajo, upošteva pa vrednost blaga kupljenega in prodanega v tujini (s prehodom državne meje).
Vrednost blaga izračuna tako, da od vrednosti blaga, ki je bilo carinjeno, odšteje vrednost vrnjenega blaga v četrtletju, za katerega poroča in prišteje vrednost blaga, ki je bilo naknadno carinjeno v zamenjavo za vrnjeno neustrezno blago.
Vrstica 3: obveznik vpiše celotno vrednost blaga, v četrtletju prodanega nerezidentom oziroma kupljenega od nerezidentov, kot je bila fakturirana in za katero ni bila izdelana carinska deklaracija. V isto kolono vpiše tudi vrednost terjatve/obveznosti za blago, za katerega se carinske deklaracije ne izdelujejo (pošiljke revij, knjig, časopisov, vrednost blaga, ki se carini v skladu z Uredbo o vrednosti blaga, za katero velja enotna carinska stopnja (Uradni list RS, št. 15/93), upošteva pa tudi vrednost blaga kupljenega in prodanega v tujini (brez prehoda državne meje) in celotno vrednost prodanega blaga iz konsignacijskega skladišča v tujini.
Vrstica 4: obveznik prikaže vsa plačila (prejeta in plačana nerezidentu), opravljena preko domačih bank ali poročana na obrazcu C (razen DPK).
Vrstica 5: obveznik vključi vse izdane oziroma prejete račune za storitve, ne glede na to ali so že zapadli v plačilo ali pa so celo plačani.
Med storitve prišteva tudi posle oplemenitenja in investicijskih del.
Vrstica 6: obveznik vključi vrednost vseh plačil prejetih in plačanih nerezidentu za opravljene storitve, ne glede na to, ali so bile plačane pred ali po opravljeni storitvi.
Vrstica 7: obveznik jo izpolni samo v primeru, kadar gre za prave cesije oziroma prevzeme dolga in bo na obrazcu 743 upravičenec plačila oziroma nalogodajalec na nalogu 1450 druga pravna oseba kot je sklenila posel. V tem primeru mora izpolniti tudi specifikacijo po prodajalcih terjatev oziroma odstopnikih obveznosti (matične številke) in valutah.
Vrstica 8: podatek o prodajah terjatev obveznik poročanja izpolni samo v primeru, kadar gre za prave' cesije in bo že tuji partner plačilo iz tujine usmeril na novega lastnika terjatve. V tem primeru mora izpolniti tudi specifikacijo po kupcih terjatev.
Podatke o odstopih in prevzemih obveznosti izpolnijo rezidenti v primeru, ko se plačujejo v tujino v svojem imenu. V teh primerih mora poročevalec izpolniti specifikacijo po podjetjih, od katerih je prevzel oziroma kateremu je odstopil obveznost, ter navesti njegovo matično številko, šifro valute ter znesek v valuti.
Vrstica 9: obveznik poroča takrat, kadar je plačilo večje od vrednosti blaga po carinskih deklaracijah (-34. člen Zakona o deviznem poslovanju).
Vrstica 10: obveznik poroča takrat, kadar je plačilo manjše od vrednosti blaga po carinskih deklaracijah (34. člen zakona o deviznem poslovanju).
Vrstica 11: obveznik poroča takrat, kadar mora odpisati terjatev zaradi stečaja tujega partnerja ali zaradi odvzema blaga ipd.
Vrstici 12 in 13: obveznik poroča o pobotih z enim ali več tujimi partnerji, izvršenih v četrtletju, za katerega poroča. Če je pobot multilateralen in v njem nastopa tudi več rezidentov, mora o tem poročati v vrstici 13 in specificirati domača podjetja, partnerje v pobotu.
Vrstici 14 in 15: o teh podatkih obveznik poroča takrat, kadar taka prekvalifikacija pomeni spremembo stanja terjatev oziroma obveznosti po četrtletnem poročilu, pa tudi na kontokorentu. Zato mora podatke o tem vpisati tudi na obrazec C.
Vrstica 16: obveznik mora v tej rubriki prikazati celotno vrednost izvoza/uvoza blaga na kredit, ker iz carinske deklaracije ni jasno razvidno, da gre za kreditni posel. Pri tem ni pomembno, ali je kreditni posel dogovorjen že s pogodbo ali pa je v četrtletju, za katerega poroča, del posla registriral kot kredit, ker je prekoračil rok plačila enega leta.
Vrstica 17: obveznik vpiše celotno vrednost izvoza/ uvoza storitev v četrtletju, za katerega poroča, na kredit.
Vrstice 18-20: obveznik uporabi za opise ostalih sprememb, ki so v četrtletju vplivale na bilanco podjetja, npr. uvoz po kompenzacijskih poslih, s katerim zapira terjatev oziroma izvoz po kompenzacijskih poslih v tabeli II.B. s katerimi zapira obveznost. Če je takih poslov več kot je prostora na obrazcu, jih lahko opiše na posebnem listu papirja.
Če rezident poroča v SIT, mora v teh vrsticah ločeno prikazati obračunane pozitivne in negativne tečajne razlike.
Vrstica 21: podatek se mora ujemati s podatkom o stanju terjatev/obveznosti, preračunanih v SIT iz tabel I.A. in 1I.A.
Kadar so v poročilu izpolnjene vrstice 7, 8 ali 13, mora biti izpolnjena tudi specifikacija. Če je takih poslov več, kot je prostora na obrazcu, jih lahko opiše na posebnem listu papirja.
22.
Na enak način obveznik izpolni za zadnje četrtletje v letu še obrazec SK-D: poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih po državah tujih partnerjev (ne glede na državo izvoza/uvoza oziroma državo porekla/namena blaga). Poročilo na obrazcu SK-D izdela v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem zadnjega dne v letu.
C. LETNO POROČANJE