18. člen
(informacije o borznoposredniški družbi in njenih storitvah)
(1)
Borznoposredniška družba mora neprofesionalni stranki razkriti naslednje informacije o sebi in investicijskih storitvah, ki jih opravlja:
1.
firmo in sedež ter kontaktne podatke, ki jih stranke potrebujejo, da lahko učinkovito komunicirajo z družbo,
2.
navedbo jezika, v katerem lahko stranka komunicira z borznoposredniško družbo ter prejema dokumente in druge informacije,
3.
načine komunikacije, ki se bodo uporabljali med borznoposredniško družbo in stranko, vključno, če je primerno, z načini pošiljanja in prejemanja naročil,
4.
izjavo, da ima borznoposredniška družba dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev, ter ime in kontaktni naslov nadzornega organa, ki je dovoljenje izdal,
5.
če borznoposredniška družba deluje prek odvisnega borznoposredniškega zastopnika, navedbo tega dejstva in države članice, v kateri je odvisni borznoposredniški zastopnik registriran,
6.
način in roke pošiljanja poročil iz 224., 236., 242., 262. in 264. člena ZTFI ter drugih primerljivih poročil o opravljanju posameznih investicijskih storitev,
7.
če borznoposredniška družba vodi finančne instrumente ali denarna sredstva stranke, kratek opis ukrepov, ki jih borznoposredniška družba sprejme, da zagotovi zaščito finančnih instrumentov in denarnih sredstev stranke, vključno s podrobnostmi o sistemu jamstva iz 12. poglavja ZTFI oziroma drugi ustrezni odškodninski shemi za vlagatelje ali jamstvenem sistemu, ki se uporablja za borznoposredniško družbo zaradi njenih dejavnosti v državi članici,
8.
opis, lahko tudi v obliki povzetka, politike obvladovanja nasprotij interesov, ki jo borznoposredniška družba vzdržuje v skladu z 29. členom tega sklepa.
(2)
Borznoposredniška družba mora, če stranka to zahteva, razkriti nadaljnje podrobne podatke o navedeni politiki obvladovanja nasprotij interesov, na način iz 30. člena tega sklepa ali na način iz šestega odstavka 17. člena tega sklepa.
(3)
Borznoposredniška družba mora pri opravljanju storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti vzpostaviti primerno metodo ocenjevanja in primerjave ("benchmarking"), ki bo smiselno merilo, na podlagi investicijskih ciljev stranke in vrst finančnih instrumentov, vključenih v portfelj stranke, da bo stranka lahko ocenila kvaliteto opravljanja te storitve ter stranki razkriti še naslednje dodatne informacije:
1.
informacije o načinu in pogostosti vrednotenja finančnih instrumentov v portfelju stranke,
2.
podrobnosti o vsakem prenosu opravljanja storitve gospodarjenja z vsemi finančnimi instrumenti ali sredstvi ali z delom finančnih instrumentov ali sredstev v portfelju stranke na zunanjega izvajalca,
3.
navedbo merila uspešnosti ("benchmarka"), ki se uporablja za primerjavo uspešnosti portfelja stranke.