• PREDPIS
  • VELJAVEN

Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 86-3840/2004, stran 10409 DATUM OBJAVE: 5.8.2004

VELJAVNOST: od 6.8.2004 / UPORABA: od 6.8.2004

RS 86-3840/2004

Verzija 7 / 7

Čistopis se uporablja od 11.3.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.3.2026: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 86/04, 100/13, 54/22 - ZUPŠ-1, 102/23, 14/26

Časovnica

Na današnji dan, 20.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 11.3.2026
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3840. Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI)
Razglašam Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2004.
001-22-152/04
Ljubljana, dne 23. julija 2004.
dr. Janez Drnovšek l. r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O VIŠJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU (ZVSI)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon ureja izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje javnoveljavne višje strokovne izobrazbe in organizacijo višjih strokovnih šol.

(2)

Za vprašanja, ki jih ne ureja ta zakon, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

2. člen

(cilji)

(1)

Višja strokovna šola (v nadaljnjem besedilu: šola) opravlja naslednje naloge:

-

na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje in spretnosti, potrebne za delo in za nadaljnje izobraževanje;

-

razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana ali državljanke (v nadaljnjem besedilu: državljan);

-

razvija in spodbuja zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti ter o integriteti posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) ter razvija in ohranja kulturno tradicijo;

-

razvija zavest o pripadnosti evropski kulturi in zgodovini in s tem omogoča mednarodno povezovanje;

-

spodbuja vseživljenjsko izobraževanje;

-

omogoča razvoj in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti;

-

razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje;

-

razvija sposobnosti za opravljanje nalog vodenja, načrtovanja in nadzora v delovnih procesih;

-

omogoča pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnim standardom.

(2)

Šola opravlja razvojne naloge na svojem strokovnem področju.

3. člen

(učni jezik)

(1)

Učni jezik je slovenski. Šole, ki izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih, lahko v tujem jeziku izvajajo:

-

dele študijskih programov, če pri tem sodelujejo gostujoči predavatelji ali predavateljice (v nadaljnjem besedilu: predavatelji) ali je vanje vpisano večje število tujih študentov ali študentk (v nadaljnjem besedilu: študenti);

-

študijske programe v celoti, če se ti izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

(2)

Šole skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega jezika.

(3)

Tujcem ali tujkam (v nadaljnjem besedilu: tujci) in Slovencem ali Slovenkam (v nadaljnjem besedilu: Slovenci) brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.

(4)

Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenščine določi minister ali ministrica, pristojna za višje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

4. člen

(izobraževanje pod enakimi pogoji)

(1)

Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije, Slovenci brez slovenskega državljanstva, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, in državljani držav članic Evropske unije se lahko v šolah v Republiki Sloveniji izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

(2)

Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci ali potomke (v nadaljnjem besedilu: potomci) oseb slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni vrsti.

(2)

Tuji državljani držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: tuji državljani), se lahko izobražujejo v šolah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, če se uporablja načelo vzajemnosti, ali če so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo, tako kot določa 29. člen tega zakona, ali če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnik do začetka izbirnega postopka rezidenti Republike Slovenije za davčne namene v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino.

(3)

Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine ter drugimi pravicami in dolžnostmi študentov v skladu s tem zakonom za izobraževanje tujih državljanov iz prejšnjega odstavka tega člena določi minister.

5. člen

(izobraževanje študentov s posebnimi potrebami)
Študentom s posebnimi potrebami se zagotavlja potrebna dodatna oprema in strokovna pomoč v skladu z normativi za financiranje višjih strokovnih šol, lahko pa se jim prilagodi organizacija študija in ocenjevanje po pravilih, ki jih sprejme predavateljski zbor šole.

II. STATUS IN ORGANI

6. člen

(ustanovitev in organiziranost šole)

(1)

Javno šolo ustanovi Republika Slovenija kot javni izobraževalni zavod ali kot organizacijsko enoto izobraževalnega zavoda.

(2)

Zasebno šolo lahko ustanovi domača in tuja fizična ali pravna oseba. Ustanovi se lahko kot izobraževalni zavod ali kot gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, gospodarske družbe ali druge pravne osebe.

7. člen

(organi šole)

(1)

Organi šole, ki je organizirana kot zavod, so: svet šole, direktor ali direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor), predavateljski zbor, strokovni aktivi, študijska komisija ter komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

(2)

Organi šole, ki je organizirana kot organizacijska enota, so: strateški svet, ravnatelj ali ravnateljica (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj), predavateljski zbor, strokovni aktivi, študijska komisija ter komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

(3)

Če je zasebna šola organizirana kot gospodarska družba, ima poleg organov družbe še: strateški svet, ravnatelja, predavateljski zbor, strokovne aktive, študijsko komisijo ter komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

(4)

Šole imajo lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom in drugimi predpisi.

8. člen

(svet šole)

(1)

Svet šole, ki se ustanovi kot izobraževalni zavod, sestavljajo:

-

dva predstavnika ali predstavnici (v nadaljnjem besedilu: predstavniki) ustanovitelja,

-

dva predstavnika delodajalcev, ki ju imenuje ustanovitelj,

-

pet predstavnikov delavcev šole ter

-

dva predstavnika študentov.

(2)

Svet šole imenuje in razrešuje direktorja, sprejema razvojni program in program dejavnosti šole ter izvedbeni študijski program, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov ter storitev, sprejema finančni načrt šole in letno poročilo o njegovi izvedbi, obravnava evalvacijsko poročilo Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: NAKVIS), samoevalvacijsko poročilo šole in poročila o študijski problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom študenta, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, razen v primeru disciplinskega postopka in redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sprejema programe krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila in kataloge znanja za odprti kurikul študijskih programov, obravnava zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, ravnatelj ali direktor, reprezentativni sindikat zaposlenih, študenti oziroma skupnost študentov, ter opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.

(3)

Svet šole imenuje in razrešuje direktorja javne višje strokovne šole s soglasjem ministra. V postopku imenovanja in razrešitve direktorja se smiselno uporablja postopek za imenovanje in razrešitev ravnatelja, ki ga določa zakon, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

9. člen

(svet šole, ki je organizirana kot organizacijska enota)
Šola, ki je organizirana kot enota, ima svoje predstavnike v svetu zavoda oziroma organu upravljanja gospodarske družbe, katerega organizacijska enota je. Po svojem položaju je član ali članica (v nadaljnjem besedilu: član) sveta zavoda predsednik ali predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) strateškega sveta, v njem morajo biti najmanj trije predstavniki študentov. Število predstavnikov v svetu in njegova sestava se določita z aktom o ustanovitvi.

10. člen

(strateški svet)

(1)

Strateški svet imenuje svet šole ali upravni odbor gospodarske družbe za dobo šest let. Sestavljajo ga:

-

trije predavatelji šole,

-

dva predstavnika pristojne zbornice ali ministrstev oziroma delodajalcev,

-

dva predstavnika študentov,

-

en predstavnik diplomantov ali diplomantk (v nadaljnjem besedilu: diplomanti).

(2)

Strateški svet vodi predsednik, ki ga člani sveta izvolijo izmed sebe.

(3)

Strateški svet:

-

sprejme dolgoročni razvojni program šole,

-

sprejema programe krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila, kadar je šola organizacijska enota zavoda,

-

predlaga nadstandardne programe in storitve,

-

predlaga letni delovni načrt šole,

-

predlaga finančni načrt šole,

-

spremlja zagotavljanje kakovosti višješolskega študija,

-

obravnava poročila o študijski problematiki oziroma zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija, razvojni svet regije, reprezentativni sindikat zaposlenih ali študenti,

-

obravnava evalvacijsko poročilo NAKVIS in samoevalvacijsko poročilo šole ter

-

opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim aktom.

(4)

Strateški svet sprejme dolgoročni razvojni program šole v soglasju s svetom zavoda oziroma upravnim odborom gospodarske družbe. Pri sprejemanju letnega delovnega načrta šole svet zavoda ne more uveljaviti odločitev, ki so v nasprotju s predlogom strateškega sveta. Ob neskladju ocen finančnih možnosti oziroma posledic predloga letnega delovnega načrta, je treba uskladiti stališča obeh organov. O letnem delovnem načrtu dokončno odloči svet zavoda oziroma upravni odbor gospodarske družbe.

(5)

Strateški svet sodeluje z vsemi organi šole.

(6)

Podrobnejša organizacija dela strateškega sveta se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme strateški svet z večino glasov vseh članov.

11. člen

(direktor in ravnatelj)

(1)

Vodja šole, ki je organizirana kot samostojni zavod, je direktor, vodja šole, ki je organizirana kot enota, pa ravnatelj.

(2)

Direktor je pedagoški vodja in poslovodni organ šole ter opravlja naslednje naloge:

-

organizira, načrtuje in vodi delo šole,

-

pripravlja dolgoročni razvojni program šole,

-

skrbi za mednarodno primerljivost šole,

-

pripravlja letni delovni in finančni načrt, je odgovoren za njuno izvedbo ter pripravi letno poročilo o njuni realizaciji,

-

skrbi za kakovostno izvajanje študijskega programa, sodeluje z delodajalci ter sklepa pogodbe o praktičnem izobraževanju študentov,

-

je odgovoren za uresničevanje pravic študentov,

-

vodi delo predavateljskega zbora,

-

imenuje izpitne komisije,

-

oblikuje predlog nadstandardnih programov,

-

spremlja delo strokovnih delavcev in sodelavcev ali strokovnih delavk in sodelavk (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci in sodelavci), jim svetuje ter spodbuja njihovo strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje,

-

odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede ter predlaga njihovo napredovanje v nazive,

-

spodbuja in spremlja delo študentov oziroma študentskega sveta,

-

odloča o disciplinskih ukrepih in o izvedbi programov za študente s posebnimi potrebami,

-

zastopa in predstavlja šolo in je odgovoren za kakovost in zakonitost dela,

-

določa sistemizacijo delovnih mest, skrbi in odgovarja za finančno poslovanje šole,

-

določa plačo zaposlenim in odgovarja za pravilnost njenega izračuna,

-

odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev ter opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

(3)

Če je šola organizirana kot organizacijska enota, ravnatelj samostojno opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, razen tistih, ki jih kot poslovodni organ v sodelovanju z njim opravlja direktor zavoda oziroma gospodarske družbe. Direktor zavoda oziroma gospodarske družbe v sodelovanju z ravnateljem:

-

usklajuje letni delovni in finančni načrt šole in je odgovoren za njuno izvedbo ter pripravi letno poročilo o njuni realizaciji,

-

določa sistemizacijo delovnih mest, skrbi in odgovarja za finančno poslovanje šole,

-

določa plačo zaposlenim in odgovarja za pravilnost njenega izračuna,

-

odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev ter

-

opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

12. člen

(predavateljski zbor)

(1)

Člani predavateljskega zbora so strokovni delavci javne višje strokovne šole iz prvega odstavka 33. člena tega zakona. Vodi ga direktor oziroma ravnatelj.

(2)

Predavateljski zbor:

-

obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z izobraževalnim delom,

-

daje mnenje o letnem delovnem načrtu,

-

daje mnenje k dolgoročnemu razvojnemu programu šole,

-

obravnava letno poročilo o kakovosti,

-

predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,

-

odloča o izvedbi študijskih programov v skladu s predpisi,

-

sprejema pravila za prilagajanje študija študentom s posebnimi potrebami,

-

daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja oziroma direktorja,

-

daje pobudo za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje k predlogu ravnatelja oziroma direktorja za napredovanje,

-

imenuje predavatelje šole,

-

sodeluje s študenti in

-

opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

(3)

Naloge predavateljskega zbora iz prejšnjega odstavka opravljajo vsi člani predavateljskega zbora, razen v postopku imenovanja predavateljev šole, v katerem odločajo samo predavatelji.

13. člen

(strokovni aktivi)

(1)

Strokovne aktive šole sestavljajo predavatelji istega predmeta oziroma istega predmetnega področja ali sorodnih skupin predmetov.

(2)

Strokovni aktiv obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje predavateljskemu zboru predloge za izboljšanje študijskega dela, obravnava pripombe študentov ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.

(3)

Vodjo strokovnega aktiva imenuje direktor oziroma ravnatelj.

14. člen

(študijska komisija)

(1)

Študijsko komisijo sestavljajo najmanj trije predavatelji šole, vodi pa jo predsednik, ki je eden izmed članov. Člane in predsednika študijske komisije imenuje predavateljski zbor za štiri leta in so lahko ponovno imenovani.

(2)

Študijska komisija obravnava vprašanja v zvezi z vpisom, napredovanjem študentov, prilagajanjem in posodabljanjem študijskih programov ter sprejema merila za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja oziroma drugega neformalno pridobljenega znanja, ki se prizna študentu pri izpolnjevanju študijskih obveznosti, ter opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti predavateljski zbor.

(3)

Predavateljski zbor sprejme poslovnik za delovanje študijske komisije.

(4)

Študijska komisija pri svojem delu sodeluje s študenti.

15. člen

(komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti)

(1)

Komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti študija sestavljajo predsednik in šest članov, in sicer:

-

pet predavateljev šole, tako, da so zastopana vsa študijska področja oziroma vse skupine predmetov, ter

-

dva študenta.

(2)

Komisija za spremljanje in ugotavljanje kakovosti opravlja naslednje naloge:

-

ustvarja razmere za uveljavljanje in razvijanje kakovosti izobraževalnega dela na šoli,

-

vzpostavlja mehanizme za sprotno spremljanje in ocenjevanje kakovosti ter učinkovitosti dela na šoli z določitvijo metod vrednotenja, subjektov evalvacije, z izbiro inštrumentov in meril evalvacije in določitvijo vsebin evalvacije,

-

načrtuje, organizira in usklajuje spremljanje in zagotavljanje kakovosti na šoli,

-

sodeluje z NAKVIS in opravi primerjanje z drugimi šolami doma in v tujini,

-

spremlja zaposlitvene možnosti diplomantov,

-

na podlagi odziva delodajalcev oblikuje predloge izboljšav ter

-

pripravi samoevalvacijsko poročilo in ga objavi na spletni strani šole.

(3)

Predsednika in člane komisije za spremljanje in zagotavljanje kakovosti imenuje predavateljski zbor za štiri leta in so lahko znova imenovani.

16. člen

(skupnost višjih strokovnih šol)

(1)

Šole se lahko združujejo v Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost šol) zaradi medsebojnega sodelovanja ter sodelovanja s pristojnimi strokovnimi sveti, komisijo za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol, ministrstvi, NAKVIS, visokošolskimi zavodi in mednarodnimi združenji pri:

-

opravljanju razvojnih nalog v višješolskem izobraževanju,

-

uvajanju in spremljanju kakovosti dela,

-

razvoju in uvajanju novih oblik in metod dela s študenti,

-

uvajanju interdisciplinarnega študija,

-

promociji višješolskih programov,

-

spremljanju mednarodnih razvojnih usmeritev na področju višješolskega strokovnega izobraževanja ter sodelovanju s šolami in ustanovami doma in v tujini,

-

načrtovanju in izvajanju strokovnega izpopolnjevanja,

-

podeljevanju nagrad in priznanj za študente in predavatelje šol,

-

pripravi programov za zaposlovanje diplomantov in spremljanju zaposlovanja,

-

pripravi in uvajanju skupnih meril za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja študentov,

-

oblikovanju meril za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje strokovne šole,

-

sodelovanju z delodajalci zaradi praktičnega izobraževanja in posodobitve programov glede na potrebe gospodarstva,

-

zastopanju višjih strokovnih šol v domačem in mednarodnem prostoru,

-

načrtovanju in izvedbi strokovnih usposabljanj za zaposlene na višjih strokovnih šolah in

-

opravljanju drugih nalog v skladu s tem zakonom in letnim delovnim načrtom skupnosti šol.

(2)

Skupnost šol se lahko ustanovi, če je v njej združenih najmanj 70 odstotkov vseh šol. K aktu o ustanovitvi si mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije. K spremembam in dopolnitvam akta o ustanovitvi soglasje Vlade Republike Slovenije ni potrebno, če se spremembe in dopolnitve ne nanašajo na izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka.

(3)

Skupnost šol se sofinancira iz sredstev proračuna Republike Slovenije na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta, h kateremu da soglasje minister, ki istočasno določi letno višino sofinanciranja.

III. ŠTUDIJSKI PROGRAMI IN JAVNOVELJAVNA IZOBRAZBA

17. člen

(javnoveljavna izobrazba)

(1)

Javnoveljavna izobrazba se pridobi po višješolskih študijskih programih in po študijskih programih za izpopolnjevanje, sprejetih po z zakonom predpisanem postopku.

(2)

Študijski programi za izpopolnjevanje so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti zahtevnostni ravni.

18. člen

(poklicni standard)

(1)

Višješolski študijski programi in študijski programi za izpopolnjevanje se oblikujejo na podlagi poklicnih standardov.

(2)

Poklicni standard je dokument, ki določa vsebino poklicne kvalifikacije na posamezni ravni zahtevnosti in opredeljuje potrebno znanje, spretnosti ter splošne in poklicne zmožnosti.

(3)

Poklicni standard sprejme minister, pristojen za delo, na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet).

19. člen

(pridobitev izobrazbe in listine)

(1)

Kdor opravi vse obveznosti iz višješolskega študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko diplome določi minister.

(2)

Sestavni del diplome je "Priloga k diplomi". Šole jo izdajajo v slovenščini in v enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister.

(3)

Diploma in "Priloga k diplomi" sta brezplačni.

(4)

Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu študijskega programa, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in potrdilo, ki je javna listina.

(5)

V tujini pridobljena listina o pridobitvi oziroma izpopolnjevanju izobrazbe se prizna v skladu z zakonom, s katerim se ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja.

20. člen

(višješolski študijski programi)

(1)

Višješolski študijski programi se oblikujejo po evropskih načelih o kratkih programih v visokošolskem izobraževanju in v skladu z izhodišči, ki jih v soglasju z ministrom sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet). Podlaga za pripravo višješolskega študijskega programa so en ali več poklicnih standardov, ki jih sprejme minister, pristojen za delo, na predlog strokovnega sveta.

(2)

Izhodišča iz prejšnjega odstavka opredeljujejo načela izbirnosti, modularnosti, programske odprtosti in merila kreditnega vrednotenja, ki so podlaga za izvedbeni študijski program, ki ga določi višja strokovna šola za izvajanje višješolskega študijskega programa. Sestavni del izhodišč so tudi navodila o izvajanju študija na daljavo, s katerimi se določijo pogoji, ki jih mora šola zagotavljati za izvajanje študija na daljavo.

(3)

Predavateljski zbor šole na podlagi višješolskega študijskega programa določi kataloge znanja za odprti kurikul in izvedbeni študijski program. Z izvedbenim študijskim programom se predmetnik študijskega programa dopolni z izbirnimi moduli in moduli odprtega kurikula ter se določijo načini ocenjevanja znanja.

(4)

Obvezne sestavine višješolskega študijskega programa so:

-

ime programa,

-

naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po končanem študiju, in njegova okrajšava,

-

razvrstitev po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P,

-

razvrstitev v slovensko ogrodje kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: SOK), evropsko ogrodje kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: EOK) in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: EOVK),

-

poklicni standardi, na podlagi katerih je pripravljen,

-

cilji in kompetence,

-

trajanje študija,

-

pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,

-

obvezni načini ocenjevanja znanja,

-

način in oblike izvajanja študija,

-

pogoji za napredovanje po programu in za končanje študija,

-

pogoji za prehajanje med programi,

-

sestavine programa, pri katerih mora biti študent navzoč (vaje, seminarji),

-

pogoji za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje,

-

podatki o mednarodni primerljivosti programa,

-

podatki o povezanosti s programi drugih šol v skupnem evropskem visokošolskem prostoru,

-

predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po Evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (v nadaljnjem besedilu: ECTS),

-

katalogi znanja in

-

znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.

(5)

Splošni del višješolskega študijskega programa vsebuje:

-

ime programa,

-

naziv strokovne izobrazbe, ki se pridobi po končanem študiju in njegovo okrajšavo,

-

temeljne cilje programa oziroma opredelitev splošnih in poklicnih kompetenc, ki se pridobijo,

-

trajanje študija,

-

pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,

-

obvezne načine ocenjevanja znanja,

-

način in oblike izvajanja študija,

-

pogoje za napredovanje po programu in za končanje študija,

-

pogoje za prehajanje med programi,

-

sestavine programa, pri katerih mora biti študent navzoč (vaje, seminarji),

-

pogoje za končanje posameznih delov programa, če jih ta vsebuje,

-

podatke o mednarodni primerljivosti programa in

-

podatke o povezanosti s programi drugih šol v skupnem evropskem višješolskem prostoru.

(6)

Posebni del višješolskega študijskega programa vsebuje:

-

predmetnik z ovrednotenjem študijskih obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu/European Credit Transfer System (v nadaljnjem besedilu: ECTS),

-

kataloge znanja,

-

znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznih predmetov.

(5)

Študijski program se lahko oblikuje za več poklicnih standardov. V tem primeru se oblikujejo moduli, ki omogočajo pridobitev poklicne kvalifikacije v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije.

21. člen

(študijski programi za izpopolnjevanje in druge oblike učenja)

(1)

Študijski programi za izpopolnjevanje so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti ravni zahtevnosti.

(2)

Obvezne sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje so:

-

ime programa,

-

naziv kvalifikacije,

-

razvrstitev po KLASIUS-SRV in KLASIUS-P,

-

razvrstitev po SOK in EOK,

-

cilji in kompetence,

-

trajanje programa,

-

pogoji za vpis,

-

načini in oblike izvajanja programa,

-

obvezni načini ocenjevanja znanja,