Uredba o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih

Če gre za prosto uradniško delovno mesto, je mogoče uradnika iz istega ali drugega organa nanj premestiti pod pogojem, da ima naziv višje ali iste stopnje, kot je naziv, v katerem se opravlja delo na delovnem mestu, ali za eno ali dve stopnji nižji naziv, tako da bo lahko z napredovanjem v skladu s petim odstavkom 120. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in 110/02 – ZDT-B; v nadaljnjem besedilu: ZJU) pridobil ustrezen naziv.

Strokovno-tehničnega uslužbenca ni mogoče premestiti na uradniško delovno mesto, razen če je bil izbran na javnem natečaju.

Premestitev se izvede s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Če premestitev ni sporazumna, se izvede s sklepom.

Uradnik ob premestitvi ohrani naziv, ki ga je imel, lahko pa se imenuje v za eno ali dve stopnji višji naziv, če sicer ne bi mogel opravljati dela na novem delovnem mestu. Določba tega odstavka se smiselno uporablja tudi v primeru prehoda iz občinske uprave v državni organ in obratno, če je občinska uprava vključena v interni trg dela.

Če uradnik nima naziva, v katerem se lahko opravljajo naloge na prostem delovnem mestu, se ga pred premestitvijo na uradniško delovno mesto imenuje v ustrezen naziv, pri čemer se upošteva omejitev iz petega odstavka 120. člena ZJU.

Imenovanje v nižji naziv je dopustno le v primeru premestitve s soglasjem uradnika, pri čemer se v pogodbi določi tudi, da se uradnik odpoveduje dosedanjemu nazivu.

V odločbi o imenovanju v naziv se določi, da začne imenovanje učinkovati z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali z dnem nastopa dela na novem delovnem mestu.

Sporazumna premestitev se lahko izvede po vročitvi odločbe o imenovanju.

Če javni uslužbenec v 30 dneh od imenovanja v naziv ne sklene pogodbe o zaposlitvi oziroma ne začne z delom, se lahko začne nov postopek za zasedbo prostega delovnega mesta.