(1)
Republika Slovenija sme le zaradi varstva podatkov državne varnosti in ob pogojih, ki jih določa statut, odkloniti sodelovanje s sodiščem.
(2)
Pred odklonitvijo sodelovanja ali pomoči mora ministrstvo, v sodelovanju z drugimi državnimi organi Republike Slovenije, zadevo skušati najprej rešiti s sodelovanjem oziroma s posvetovanjem s sodiščem.
(3)
Če ministrstvo, v sodelovanju z drugimi državnimi organi, kljub sprejetju in izvedbi ukrepov za rešitev zadeve s sodelovanjem meni, da na noben način ali pod nobenimi pogoji ne more preskrbeti ali razkriti podatkov ali listin, ne da bi to škodovalo interesom državne varnosti Republike Slovenije, je dolžno o tem obvestiti tožilca ali sodišče, razen če bi podroben opis razlogov sam po sebi nujno škodoval interesom državne varnosti.
(4)
Če bi takojšnja izpolnitev zahteve sodišča v Republiki Sloveniji ovirala tekočo preiskavo ali pregon za zadevo, ki ni tista, na katero se nanaša zahteva, se o odložitvi izpolnitve s sodiščem dogovori ministrstvo na predlog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali Državnega tožilstva Republike Slovenije.
(5)
Odločitev o tem, da se odloži izpolnitev zahteve sodišča v primeru, ko ta obravnava spodbijanje dopustnosti, in sicer za čas do odločitve sodišča, sprejme Vrhovno sodišče Republike Slovenje v senatu petih sodnikov. Takšno odločitev lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenje sprejme le, če to ni v nasprotju z izrecno odredbo sodišča tožilcu v zvezi z nadaljevanjem zbiranja dokazov.
(6)
Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko o odložitvi izpolnitve zahteve sodišča odloči hkrati z odločitvijo o spodbijanju dopustnosti zadeve ali pristojnosti sodišča.