• PREDPIS
  • VELJAVEN

Zakon o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ZSMKS)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 96-4806/2002, stran 10514 DATUM OBJAVE: 14.11.2002

VELJAVNOST: od 29.11.2002 / UPORABA: od 29.11.2002

RS 96-4806/2002

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 29.11.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 6.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 29.11.2002
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4806. Zakon o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ZSMKS)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi zakona o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ZSMKS)
Razglašam zakon o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ZSMKS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. oktobra 2002.
001-22-126/02
Ljubljana, dne 5. novembra 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O SODELOVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN MEDNARODNIM KAZENSKIM SODIŠČEM (ZSMKS)

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

Ta zakon ureja dolžnost, pogoje in način sodelovanja Republike Slovenije z Mednarodnim kazenskim sodiščem.

2. člen

(1)

Pomen izrazov v tem zakonu:

a)

"Mednarodno kazensko sodišče" (v nadaljnjem besedilu: sodišče) pomeni prvo mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja, ustanovljeno z Rimskim statutom;

b)

"Rimski statut" (v nadaljnjem besedilu: statut) pomeni statut sodišča, ki je bil sprejet na diplomatski kodifikacijski konferenci v Rimu 17. 7. 1998 in je pričel veljati 1. 7. 2002;

c)

"tožilec" pomeni tožilca sodišča ali njegovega namestnika, ki ima pravico opravljati katerokoli delo, ki se po statutu zahteva od tožilca;

č)

"tajnik" pomeni tajnika sodišča, ki je glavni upravni uradnik sodišča, izvoljen na podlagi 43. člena statuta;

d)

"oseba" pomeni posameznika, ki ga je sodišče osumilo oziroma obtožilo kaznivega dejanja iz svoje pristojnosti, ki v skladu s 26. členom statuta ob domnevni izvršitvi kaznivega dejanja ni mlajša od osemnajst let;

e)

"predaja osebe" pomeni predajo osebe s strani Republike Slovenije sodišču, pri čemer ne gre za klasično izročitev (ekstradicijo), temveč za poseben postopek predaje osebe sodišču;

f)

"domače sodišče" pomeni sodišče Republike Slovenije, pristojno za kazenske zadeve;

g)

"dopustnost zadeve" pomeni, da je sodišče pristojno za sojenje storilcem za kazniva dejanja iz svoje pristojnosti le tedaj, če država, ki bi bila sicer pristojna, noče ali dejansko ne more izvesti preiskave ali pregona oziroma so bili postopki pred domačim sodiščem namenjeni varovanju določene osebe pred kazensko odgovornostjo za kaznivo dejanje, ki sodi v pristojnost sodišča;

h)

"sodnik" pomeni sodnik sodišča;

i)

"pisanja" pomenijo zahteve za sodelovanje (zahteva za prijetje in predajo, zahteva za tranzit, zahteva za začasen odvzem prostosti, zahteve za pomoč pri preiskavah in pregonih), posredovane s strani sodišča, ter dokumentacijo, dopise in sporočila v zvezi z njimi, posredovana s strani Republike Slovenije sodišču;

j)

"predobravnavni senat" pomeni organ sodišča, ki opravlja naloge predobravnavnega oddelka tega sodišča, njegove naloge pa so določene v 57. členu statuta;

k)

"pravila o postopku in dokazih" so predpis, sprejet na podlagi 51. člena statuta.

(2)

V besedilu zakona se moška slovnična oblika uporablja kot nevtralna za moški in ženski spol.

II. DOLŽNOST SODELOVANJA

3. člen

Republika Slovenija bo v skladu z določbami statuta in tega zakona v polni meri in brez zadržkov sodelovala s sodiščem pri preiskavi in pregonu kaznivih dejanj iz njegove pristojnosti.

4. člen

(1)

Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), je pristojno za usklajeno in tekoče sodelovanje med Republiko Slovenijo in sodiščem; v ta namen je pristojno za sprejem in prevajanje vseh pisanj sodišča v zvezi s postopanjem po tem zakonu.

(2)

Ministrstvo pošlje pisanja iz prejšnjega odstavka Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in Generalni policijski upravi, po potrebi pa tudi neposredno drugim državnim tožilstvom in sodiščem ter drugim državnim organom.

(3)

Državni organi iz prejšnjega odstavka so v zvezi s prejetimi pisanji dolžni skrbeti za medsebojno obveščanje.

(4)

Državni organi iz drugega odstavka tega člena komunicirajo s sodiščem preko ministrstva, razen če za posamezne primere statut izrecno določa neposredno komuniciranje ali če je zaradi okoliščin primera potrebno ukrepati posebno hitro.

(5)

Ministrstvo je dolžno preveriti istovetnost in verodostojnost pisanj iz prvega odstavka tega člena preden jih pošlje drugim pristojnim organom.

III. SMISELNA UPORABA ZAKONOV

5. člen

(1)

Glede sodelovanja s sodiščem se za zadeve, ki jih ta zakon ne ureja drugače, smiselno uporabljajo zakon, ki ureja kazenski postopek, zakon, ki ureja odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ter zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.

(2)

Glede imenovanja kandidatov za izvolitev sodnika se uporabljajo predpisi, ki urejajo predlaganje kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč.

IV. IZVAJANJE PRISTOJNOSTI SODIŠČA

6. člen

Državno tožilstvo in domače sodišče sta primarno pristojna za pregon in sojenje storilcem kaznivih dejanj iz pristojnosti sodišča, določenih v 5. do 8. členu statuta (komplementarna pristojnost sodišča).

7. člen

(1)

Obvestila ter morebitne listine o tem, da obravnavata eno ali več kaznivih dejanj iz pristojnosti sodišča, ki naj bi bila storjena na ozemlju Republike Slovenije, Generalna policijska uprava oziroma pristojno državno tožilstvo takoj posreduje ministrstvu.

(2)

Ministrstvo naznani tožilcu, da naj bi bilo na ozemlju Republike Slovenije storjeno eno ali več kaznivih dejanj, ki sodijo v pristojnost sodišča:

-

če o tem prejme obvestilo iz prejšnjega odstavka in

-

če iz podatkov, pridobljenih od drugih državnih organov, izhaja nepripravljenost ali nezmožnost Republike Slovenije za izvedbo preiskave ali pregona po drugem in tretjem odstavku 17. člena statuta.

(3)

Če tožilec odloči, da ni utemeljene podlage za začetek postopka v skladu z naznanitvijo, lahko ministrstvo zahteva, da naj predobravnavni senat preizkusi tožilčevo odločitev.