2. člen
(opredelitve pojmov)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11; v nadaljevanju ZTFI), kot na primer:
(a)
družba za upravljanje v prvem odstavku 5. člena,
(b)
nadrejeno investicijsko podjetje v 23. členu,
(c)
nadrejeni finančni holding v tretjem in četrtem odstavku 5. člena,
(d)
upravljanje s tveganji v 192. členu,
(e)
kreditno tveganje v 192. členu,
(f)
tržna tveganja v 192. členu,
(g)
operativno tveganje v 192. členu,
(h)
sistem prejemkov v prvem odstavku 193. člena,
(i)
tveganje koncentracije v prvem odstavku 193. člena,
(j)
tveganja, povezana z listinjenjem, v prvem odstavku 193. člena.
(2)
Ne glede na točko (e) prvega odstavka tega člena za namen tega sklepa kreditno tveganje vključuje tudi tveganje koncentracije, tveganja, povezana z listinjenjem, in deželno tveganje.
(3)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)
»profil tveganosti borznoposredniške družbe« je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen merljivih in nemerljivih tveganj, ki jih borznoposredniška družba prevzema v okviru svojega poslovanja ter ostalih primernih dejavnikov,
(b)
»uprava« je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja borznoposredniške družbe oziroma poslovodstvo iz prvega odstavka 6. člena ZTFI,
(c)
»višje vodstvo« je vodstvena raven, ki je neposredno podrejena upravi borznoposredniške družbe in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem borznoposredniške družbe, za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava borznoposredniške družbe,
(d)
»deželno tveganje« je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti,
(e)
»obrestno tveganje« je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer v netrgovalni knjigi,
(f)
»likvidnostno tveganje« je tveganje, ki vključuje:
-
tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, ki je tveganje nastanka izgube, ko borznoposredniška družba ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma ko je borznoposredniška družba zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški od povprečnih tržnih,
-
tržno likvidnostno tveganje, ki je tveganje, ko pozicije (v instrumentu) ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij,
(g)
»likvidnostne rezerve« so visoko likvidna sredstva, ki borznoposredniški družbi omogočajo poravnavanje zapadlih obveznosti v vnaprej opredeljenem krajšem časovnem obdobju izrednih likvidnostnih razmer (»survival period«), ko običajni viri likvidnosti niso razpoložljivi oziroma ne zagotavljajo zadostne likvidnosti, ne da bi pri tem borznoposredniška družba morala spremeniti svoj poslovni model,
(h)
»tveganje ugleda« je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o borznoposredniški družbi njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki,
(i)
»strateško tveganje« je tveganje nastanka izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev borznoposredniške družbe, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti borznoposredniške družbe na spremembe poslovnega okolja,
(j)
»kapitalsko tveganje« se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča borznoposredniška družba pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih,
(k)
»tveganje dobičkonosnosti« se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost borznoposredniške družbe, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti,
(l)
»prejemki« zajemajo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so zaposleni upravičeni na podlagi sklenjenih pogodb z borznoposredniško družbo ali drugo osebo v investicijski skupini. Finančna plačila in ugodnosti vključujejo zlasti plačo in povračilo stroškov, bonitete, nagrado za poslovno uspešnost, vključno z delniškim in opcijskim programom nagrajevanja in udeležbo v dobičku, odpravnino, oprostitev odplačevanja ali zmanjšanje obveznosti iz naslova kreditov zaposlenemu s posebno naravo dela v odpovednem roku, posebne pokojninske ugodnosti ter druge podobne prejemke. Nefinančna plačila in ugodnosti vključujejo bonitete, posebne dodatke v obliki raznih tehničnih sredstev, ki se ne uporabljajo za namen izvajanja dejavnosti (npr. mobilni telefon, računalnik) in druge podobne prejemke. Plačila in ugodnosti, ki so predmet splošnih zaposlitvenih pogojev v borznoposredniški družbi in veljajo enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja tveganj (npr. prispevki za zdravstveno zavarovanje, invalidsko zavarovanje, socialno varstvo) se ne štejejo kot prejemki za namen tega sklepa. Celotne prejemke lahko sestavljata fiksni in variabilni del prejemkov,
(m)
»variabilni del prejemka« je del celotnega prejemka, ki je odvisen od vnaprej določenih meril uspešnosti zaposlenega, organizacijske enote in poslovnih rezultatov borznoposredniške družbe, ter je, če je potrebno, predmet prilagoditve tveganjem, ki jim borznoposredniška družba je ali bi jim lahko bila izpostavljena pri svojem poslovanju,
(n)
»fiksni del prejemka« je razlika med celotnim prejemkom in variabilnim delom prejemka,
(o)
»zaposleni s posebno naravo dela« so zaposleni, ki lahko v okviru svojih delovnih nalog in aktivnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške družbe ter obsegajo naslednje kategorije zaposlenih:
-
uprava,
-
višje vodstvo,
-
vodstvo funkcij sistema notranjih kontrol (npr. služba notranje revizije, funkcija zagotavljanja skladnosti borznoposredniške družbe) in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij (npr. upravljanje s tveganji, finančna kontrola, upravljanje s kadri),
-
neposredni prevzemniki tveganj,
-
drugi zaposleni, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po velikosti enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj,
(p)
»neposredni prevzemniki tveganj« so zaposleni, vključno z borznimi posredniki oziroma trgovci (v nadaljevanju trgovci), ki lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo posle, ki vplivajo na profil tveganosti borznoposredniške družbe,
(r)
»posebne pokojninske ugodnosti« so ugodnosti, ki jih borznoposredniška družba na diskrecijski podlagi odobri zaposlenemu v okviru njegovega variabilnega dela prejemka. Te ugodnosti ne vključujejo splošnih ugodnosti sistema pokojninskega zavarovanja v borznoposredniški družbi, ki veljajo enako za vse zaposlene,
(s)
»obračunsko obdobje« je obdobje, v katerem se ocenjuje oziroma meri uspešnost zaposlenega s posebno naravo dela za namen določitve njegovega variabilnega dela prejemka in traja najmanj eno leto,
(š)
»obdobje odložitve« je obdobje, v okviru katerega borznoposredniška družba odloži izplačilo dela variabilnega dela prejemka zaradi morebitne prilagoditve zneska prejemka zaposlenega s posebno naravo dela tveganjem za nazaj. Obdobje odložitve nastopi po zaključku obračunskega obdobja in traja najmanj tri do pet let,
(t)
»obdobje zadržanja« je obdobje, v katerem je bil variabilni del prejemka že izplačan zaposlenemu s posebno naravo dela v obliki finančnih instrumentov, ki pa jih ta v tem obdobju še ne sme prodati,
(u)
»malus« je pogodbeni dogovor, ki borznoposredniški družbi omogoča delno ali celotno zmanjšanje variabilnega dela prejemka v povezavi z ocenjevanjem uspešnosti zaposlenega s posebno naravo dela glede na prevzeta tveganja,
(v)
»vračilo« je pogodbeni dogovor, s katerim se zaposleni s posebno naravo dela strinja, da se njegov že izplačan variabilni del prejemka delno ali v celoti vrne borznoposredniški družbi.