89. člen
Hramba denarja v obliki dobroimetja pri banki
(1)
Notar lahko prevzame denar v notarsko hrambo tudi tako, da deponent na poseben denarni račun notarja nakaže denarno dobroimetje v višini denarnega zneska, ki je predmet notarske hrambe denarja (v nadaljnjem besedilu: deponirani znesek).
(2)
Za notarsko hrambo denarja na način iz prejšnjega odstavka, mora notar odpreti poseben denarni račun, prek katerega sme sprejemati samo vplačila in opravljati samo izplačila na podlagi notarske hrambe denarja.
(3)
Denarna terjatev notarja do banke, ki vodi poseben denarni račun iz prejšnjega odstavka, na podlagi dobroimetja na tem računu se šteje v razmerju do banke in v razmerju do notarjevih upnikov, za skupno terjatev vseh deponentov, ki so izročili denar v notarsko hrambo z nakazilom na ta račun, oziroma upravičencev, do banke. Zato notarjevi upniki ne morejo za izterjavo svoji terjatev do notarja niti v njegovem stečaju s prisilnimi ukrepi segati na to denarno terjatev (drugi odstavek 804. člena v zvezi z 805. členom OZ) in v primeru stečaja oziroma smrti notarja ta denarna terjatev ne spada v njegovo stečajno maso oziroma zapuščino.
(4)
V notranjem razmerju med deponenti oziroma upravičenci iz prejšnjega odstavka se šteje, da je vsak od njih udeležen na denarni terjatvi iz prejšnjega odstavka:
1.
do višine, ki je enaka deponiranemu znesku, oziroma
2.
če je denarno dobroimetje na posebnem denarnem računu nižje od seštevka vseh deponiranih zneskov: v deležu, ki je enak razmerju med zneskom, deponiranim na podlagi posamezne notarske hrambe, in vsoti vseh deponiranih zneskov.
(5)
Pri uporabi pravil ZBan o zajamčenih vlogah se šteje, da je posamezen deponent oziroma upravičenec v razmerju do banke imetnik denarne terjatve v višini iz prejšnjega odstavka.