Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BUSIDO)

1. Pristojni organi držav pogodbenic si izmenjujejo take informacije, ki so pomembne za izvajanje določb te konvencije ali domačih zakonov držav pogodbenic glede davkov, za katere se uporablja ta konvencija, kolikor obdavčevanje na njihovi podlagi ni v nasprotju s konvencijo, vključno z informacijami, ki se nanašajo na odmero ali pobiranje davkov, za katere se uporablja ta konvencija, njihovo izterjavo ali pregon in odločitev o pritožbah v zvezi z njimi. Izmenjava informacij ni omejena s 1. členom (Splošno področje uporabe). Vsaka informacija, ki jo prejme država pogodbenica, se obravnava kot tajna na isti način, kot se informacije, pridobljene po domačih zakonih te države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), udeleženim pri odmeri, pobiranju ali administriranju davkov, za katere se uporablja ta konvencija, njihovi izterjevi ali pregonu in odločanju o pritožbah v zvezi z njimi ali pri nadzoru nad tem. Te osebe in organi uporabljajo informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo na javnih sodnih obravnavah ali pri sodnih odločitvah.

2. V nobenem primeru se določbe prvega odstavka ne razlagajo, kot da nalagajo obveznosti državi pogodbenici:

3. Če za informacijo zaprosi država pogodbenica v skladu s tem členom, pridobi druga država pogodbenica to informacijo na isti način in v istem obsegu, kot če bi bil davek prve omenjene države davek te druge države in bi ga nalagala ta druga država, ne glede na to, da morda ta druga država v tem času ne potrebuje te informacije za namene svojega lastnega davka. Na posebno zaprosilo pristojnega organa države pogodbenice pristojni organ druge države pogodbenice priskrbi informacijo po tem členu v obliki izjav prič in overjenih izvodov neredigiranih izvirnih dokumentov (vključno s knjigami, listinami, izjavami, zapisi, računi in pisanji) v istem obsegu, kot se te izjave in dokumenti lahko pridobijo po zakonih in upravni praksi te druge države v zvezi z njenimi lastnimi davki.

4. Za namene tega člena se konvencija ne glede na določbe 2. člena (Davki, za katere se uporablja konvencija) uporablja za davke vseh vrst, ki jih uvede država pogodbenica.