1. Omogoči se uporaba tehnologije za videoprenos med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike za zaslišanje priče ali izvedenca v zaprošeni državi v postopku, za katerega je na voljo medsebojna pravna pomoč. Če v tem členu to ni natančno določeno, je način izvedbe takega postopka tak, kot ga sicer določa pravo zaprošene države.
2. Če se država prosilka in zaprošena država ne dogovorita drugače, država prosilka krije stroške, povezane z vzpostavitvijo in delovanjem videoprenosa. Drugi stroški, nastali med zagotavljanjem pomoči (vključno s stroški, povezanimi s potovanjem udeležencev v zaprošeno državo), se krijejo v skladu z dogovorom med državo prosilko in zaprošeno državo.
3. Država prosilka in zaprošena država se lahko posvetujeta, da bi olajšali reševanje pravnih, tehničnih ali logističnih vprašanj, ki bi se pojavila pri uresničevanju zaprosila.
4. Brez poseganja v pristojnosti, ki jih ima država prosilka po svojem pravu, se namerna lažna izjava ali drugo neprimerno vedenje priče ali izvedenca med videokonferenco kaznuje v zaprošeni državi tako, kot če bi bilo storjeno med domačim postopkom.
5. Ta člen ne posega v uporabo drugih načinov za pridobivanje izjav v zaprošeni državi, ki so na voljo na podlagi veljavne pogodbe ali zakona.
6. Zaprošena država lahko dovoli uporabo videokonferenčne tehnologije tudi za druge namene poleg tistih, opisanih v prvem odstavku tega člena, vključno za prepoznavo oseb ali predmetov ali pridobivanje izjav v preiskavi.