na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o javnem pravobranilstvu (ZJP)
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 19-908/1976, stran 1064 DATUM OBJAVE: 23.7.1976
VELJAVNOST: od 31.7.1976 do 24.4.1997 / UPORABA: od 31.7.1976 do 21.1.2022
SRS 19-908/1976
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 22.1.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: NEAKTUALEN.
908. Zakon o javnem pravobranilstvu
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o javnem pravobranilstvu
o razglasitvi zakona o javnem pravobranilstvu
Razglaša se zakon o javnem pravobranilstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. julija 1976. na seji Zbora občin dne 12. julija 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 12. julija 1976.
Št. P 0100-129/76
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
ZAKON
o javnem pravobranilstvu
o javnem pravobranilstvu
I. SPLOŠNE IN SKUPNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon določa funkcijo in položaj javnega pravobranilca ter organizacijo Javnega pravobranilstva SB Slovenije.
2. člen
Javni pravobranilec je samostojni organ družbenopolitične skupnosti, ki zastopa družbenopolitično skupnost, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe, ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Javni pravobranilec opravlja pravosodno funkcijo.
3. člen
Pooblaščeni organi oseb, ki jih zastopa javni pravobranilec po zakonu, morajo obvestiti pristojnega javnega pravobranilca o vseh primerih iz njegove pristojnosti, ko so prizadete ali ogrožene njihove premoženjske pravice ali koristi.
4. člen
Javni pravobranilec je v skladu s procesnimi predpisi upravičen zahtevati od državnih organov in organizacij podatke in obvestila, ki so mu potrebna za zastopanje oseb iz 2. člena tega zakona. V ta namen lahko zahteva od pristojnega organa tudi spis o posamezni zadevi.
5. člen
Preden začne javni pravobranilec pravdo ali kak drug postopek, ukrene vse potrebno, da bi se sporazumno odpravil spor, če nujnost stvari to dopušča.
Kdor namerava začeti pravdo ali kak drug postopek zoper osebo, ki jo zastopa javni pravobranilec po zakonu, se lahko obrne na pristojnega javnega pravobranilca s predlogom, da se spor sporazumno odpravi.
6. člen
Pri zastopanju oseb iz 2. člena tega zakona je javni pravobranilec upravičen storiti vse, kar je v postopku upravičena storiti stranka oziroma udeleženec v sporu. V vseh pomembnejših primerih, ko naj umakne tožbo ali se odpove tožbenemu zahtevku ali predlogu za izvršbo, pripozna zahtevek nasprotne stranke ali sklene poravnavo, mora javni pravobranilec obvestiti o poteku postopka osebo, ki jo zastopa, da zavzame stališče.
7. člen
Sodišča in drugi organi morajo v zadevah, v katerih zastopa javni pravobranilec osebe iz 2. člena tega zakona, vročati vse spise neposredno javnemu pravobranilcu.
Vročitev, ki nasprotuje prejšnjemu odstavku, nima pravnega učinka.
8. člen
Če bi moral po določbah tega zakona isti javni pravobranilec zastopati dve osebi, katerih koristi si nasprotujeta, zastopa, če je ena od teh strank SR Slovenija, SR Slovenijo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, občino, posebno družbenopolitično skupnost ali krajevno skupnost pa organ, določen v njenem statutu.
8.a člen
Javni pravobranilec sme izjemoma iz opravičenih razlogov pooblastiti strokovnega sodelavca v javnem pravobranilstvu, drugega javnega pravobranilca ali diplomiranega pravnika s pravosodnim izpitom v državnem organu ali drugem subjektu, ki ga zastopa, da ga nadomešča pri zastopanju za posamezna pravna dejanja.
9. člen
Javni pravobranilec daje osebam iz 2. člena tega zakona na njihovo zahtevo pravno mnenje in drugo strokovno pomoč pri sklepanju pogodb in pri reševanju drugih premoženjskopravnih vprašanj.
10. člen
Osebe iz 2. člena tega zakona morajo pred sklenitvijo pogodbe, s katero se ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice na nepremičninah, zahtevati od pristojnega javnega pravobranilca mnenje o pravni veljavnosti take pogodbe.
11. člen
Javnega pravobranilca imenuje skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog izvršnega sveta.
Če javni pravobranilec opravlja funkcijo za več družbenopolitičnih skupnosti, ga imenujejo skupščine teh skupnosti, na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti teh družbenopolitičnih skupnosti da izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima sedež.
12. člen
Za javnega pravobranilca je lahko imenovan državljan SFRJ, ki izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja, je diplomirani pravnik in se zavzema za razvoj socialističnih samoupravnih demokratičnih družbenih odnosov ter izpolnjuje pogoje o strokovni sposobnosti, določene s posebnim zakonom.
13. člen
Javni pravobranilec se imenuje za osem let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan.
14. člen
Preden nastopi svojo dolžnost, da javni pravobranilec pred predsednikom skupščine družbenopolitične skupnosti slovesno izjavo, ki se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
Če javnega pravobranilca imenuje več, skupščin družbenopolitičnih skupnosti, da slovesno izjavo pred predsednikom skupščine družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima sedež.