Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o javnem pravobranilstvu
Razglaša se zakon o javnem pravobranilstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 12. julija 1976. na seji Zbora občin dne 12. julija 1976 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 12. julija 1976.
Ljubljana, dne 12. julija 1976.
Predsednik Sergej Kraigher l.l.
ZAKON
o javnem pravobranilstvu
I. SPLOŠNE IN SKUPNE DOLOČBE
Ta zakon določa funkcijo in položaj javnega pravobranilca ter organizacijo Javnega pravobranilstva SB Slovenije.
Javni pravobranilec je samostojni organ družbenopolitične skupnosti, ki zastopa družbenopolitično skupnost, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe, ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom.
Pooblaščeni organi oseb, ki jih zastopa javni pravobranilec po zakonu, morajo obvestiti pristojnega javnega pravobranilca o vseh primerih iz njegove pristojnosti, ko so prizadete ali ogrožene njihove premoženjske pravice ali koristi.
Javni pravobranilec je v skladu s procesnimi predpisi upravičen zahtevati od državnih organov in organizacij podatke in obvestila, ki so mu potrebna za zastopanje oseb iz 2. člena tega zakona. V ta namen lahko zahteva od pristojnega organa tudi spis o posamezni zadevi.
Preden začne javni pravobranilec pravdo ali kak drug postopek, ukrene vse potrebno, da bi se sporazumno odpravil spor, če nujnost stvari to dopušča.
Kdor namerava začeti pravdo ali kak drug postopek zoper osebo, ki jo zastopa javni pravobranilec po zakonu, se lahko obrne na pristojnega javnega pravobranilca s predlogom, da se spor sporazumno odpravi.
Pri zastopanju oseb iz 2. člena tega zakona je javni pravobranilec upravičen storiti vse, kar je v postopku upravičena storiti stranka oziroma udeleženec v sporu. V vseh pomembnejših primerih, ko naj umakne tožbo ali se odpove tožbenemu zahtevku ali predlogu za izvršbo, pripozna zahtevek nasprotne stranke ali sklene poravnavo, mora javni pravobranilec obvestiti o poteku postopka osebo, ki jo zastopa, da zavzame stališče.
Sodišča in drugi organi morajo v zadevah, v katerih zastopa javni pravobranilec osebe iz 2. člena tega zakona, vročati vse spise neposredno javnemu pravobranilcu.
Vročitev, ki nasprotuje prejšnjemu odstavku, nima pravnega učinka.
Če bi moral po določbah tega zakona isti javni pravobranilec zastopati dve osebi, katerih koristi si nasprotujeta, zastopa republiko predstavnik republiškega upravnega organa, pristojnega za proračun, občino, mesto in obalno skupnost oziroma krajevno skupnost oseba, določena s statutom družbenopolitične skupnosti oziroma krajevne skupnosti ali oseba, ki jo pooblasti skupščina družbenopolitične skupnosti oziroma svet krajevne skupnosti.
Javni pravobranilec daje osebam iz 2. člena tega zakona na njihovo zahtevo pravno mnenje in drugo strokovno pomoč pri sklepanju pogodb in pri reševanju drugih premoženjskopravnih vprašanj.
Osebe iz 2. člena tega zakona morajo pred sklenitvijo pogodbe, s katero se ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice na nepremičninah, zahtevati od pristojnega javnega pravobranilca mnenje o pravni veljavnosti take pogodbe.
Javnega pravobranilca imenuje skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog izvršnega sveta po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
Če javni pravobranilec opravlja funkcijo za več družbenopolitičnih skupnosti, ga imenujejo skupščine teh skupnosti, na območju katerih izvršuje svojo funkcijo, na predlog, ki ga v soglasju z izvršnimi sveti teh družbenopolitičnih skupnosti da izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, na območju katere ima sedež.