3. člen
(obvezne sestavine strategije)
(1)
Strategija mora biti pripravljena strokovno, celovito in v sorazmernem obsegu, ki ustreza poslovnemu modelu in dejavnosti dobavitelja in mora vsebovati:
1.
politiko in cilje (npr. stabilnost marže, varovanje likvidnosti, sorazmernost), kot referenčni okvir za presojanje ukrepov;
2.
vloge in odgovornosti oseb, ki vključujejo imenovano osebo za tveganja, nadzor in periodično poročanje ter zagotavljajo upravljavsko odgovornost;
3.
upravljanje tveganj v skladu s 7. členom tega akta;
4.
nagnjenost k tveganju in osnovni limiti (npr. maksimalni nepokrit delež fiksnih obveznosti, minimalna likvidnostna rezerva, maksimalna odvisnost od vira), kar omogoči zasnovo sprožilcev in preprečuje neustrezno varovanje pred tveganji;
5.
postopek pokrivanja obveznosti iz pogodb s fiksno ceno, ki opredeli način načrtovanja glede na napoved (z vključenim deležem osipa odjemalcev in opisom metodologije za njegovo določitev, če je zahtevan) ter prilagoditve prek trgovanja na sprotnih trgih in omogoča presojanje primernosti (ne pozicij);
6.
upravljanje likvidnosti, ki vključuje upoštevanje kolateralov;
7.
načrt izvajanja rednih stresnih testov in sprožilcev ali načrt alternativnih ukrepov (npr. vzpostavljen limitni sistem) z ustrezno utemeljitvijo dinamike izvajanja stresnih testov;
8.
časovni okvir pregleda in posodabljanja strategije;
9.
spremljanje finančnih kazalnikov, vsaj z vidika financiranja, plačilne sposobnosti in donosnosti;
10.
navedbo povezav strategije z drugimi dokumenti, politikami ali internimi pravili, če obstajajo.
(2)
Če dobavitelj upravlja tveganja na ravni podjetja oziroma portfelja, se za strategijo po tem aktu šteje obstoječa strategija obvladovanja tveganj, če je dopolnjena z ločenim izvlečkom in preslikavo, ki za segment pogodb s fiksno ceno jasno opredeli:
-
obseg in umeščenost fiksnih pogodb znotraj portfelja;
-
koridorje pokritosti ter pravila prilagajanja, ki zrcalijo najmanj delež fiksnih pogodb v skladu s šestim odstavkom 5. člena tega akta;
-
upravljanje likvidnosti in kolateralov za fiksni segment;
-
stresne teste in sprožilce, ki se nanašajo na fiksne pogodbe;
-
odgovornosti in poročanje (kdo, kdaj, kaj).
(3)
Izvleček in preslikava iz prejšnjega odstavka ne posegata v obstoječo strategijo in ne spreminjata podjetniških limitov ter sta namenjena preslikavi zahtev iz tega akta na segment fiksnih pogodb.
(4)
Če se upravljanje tveganj izvaja v okviru zunanjega izvajanja, mora strategija zaradi preprečitve nepreglednega prenosa tveganj vsebovati še opis mandata, limite, poročanje ter mehanizme ob prekinitvi storitve.
(5)
Zahteve iz tega člena se nanašajo na vsebino strategije, ki jo mora zagotoviti dobavitelj. Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri nadzoru po tem členu ne ocenjuje ekonomske ustreznosti, učinkovitosti ali rezultatov posameznih ukrepov, temveč formalno skladnost zahtev s tem aktom.
(6)
Strategija mora biti napisana jasno in razumljivo ter podpisana s strani odgovorne osebe dobavitelja.