na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Akt o metodologiji za izdelavo strategije in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj dobaviteljev električne energije v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 5-139/2026, stran 321 DATUM OBJAVE: 23.1.2026
VELJAVNOST: od 7.2.2026 / UPORABA: od 7.2.2026
RS 5-139/2026
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 7.2.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.3.2026: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 5/26
139. Akt o metodologiji za izdelavo strategije in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj dobaviteljev električne energije v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno
Na podlagi drugega odstavka 27.a člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21 in 47/25) Agencija za energijo izdaja
A K T
o metodologiji za izdelavo strategije in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj dobaviteljev električne energije v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno
o metodologiji za izdelavo strategije in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj dobaviteljev električne energije v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
S tem aktom se določa metodologija za izdelavo strategije in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj dobaviteljev električne energije v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno (v nadaljnjem besedilu: strategija) ter pravila v zvezi z nadzorom nad izvajanjem strategije.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. členu Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21 in 47/25, v nadaljnjem besedilu: ZOEE), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
- dolgoročni viri: | so vnaprej dogovorjeni fizični viri dobave električne energije, ki za določeno prihodnje obdobje, daljše od enega meseca, zagotavljajo dobavljiv volumen (MWh) po vnaprej določeni ceni ali cenovni formuli in jih je mogoče nedvoumno preslikati na časovne intervale dobave v določenem obdobju. Za dolgoročne fizične vire štejejo zlasti: lastna proizvodnja (predvidljiva), fizične pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: PPA) (s fizično dobavo in profilom), dolgoročne fizične bilateralne pogodbe o dobavi tudi znotraj skupine, če so po naravi in trajanju enakovredne navedenim; |
- instrumenti za varovanje pred tveganji: | so finančni ali drugi nefizični instrumenti, s katerimi dobavitelj zmanjša cenovno oziroma volumsko izpostavljenost portfelja, ne da bi zagotovili fizično dobavo. Sem sodijo zlasti: terminski finančni posli, kot so borzna terminska pogodba (»futures«), izven-borzna terminska pogodba (»forwards«), cenovna zamenjava na električno energijo (»swaps«), opcijska pogodba (»options«), pogodba na razliko (CfD; vključno z državnim oziroma regulativnim CfD, |
kjer je sklenjen na račun dobavitelja), vPPA (finančni PPA), drugi pogodbeni mehanizmi, ki ekonomsko stabilizirajo ceno ali maržo brez obveznosti fizične izročitve; | |
- kolateral: | pomeni vsako denarno ali enakovredno zavarovanje, ki ga dobavitelj položi ali ga v njegovo korist zadrži tretja oseba za zavarovanje izpolnitve obveznosti iz pogodb ali pravil organiziranih in bilančnih trgov. Med kolaterale se za namene tega akta štejejo: začetni pologi pri klirinški hiši, borzi ali v bilančni shemi, dnevne poravnave zaradi sprememb tržne vrednosti izvedenih ali terminskih poslov, neodvisni zneski oziroma varščine in zavarovanja po bilateralnih pogodbah (npr. PPA) ter po kreditnih prilogah, denarni depoziti, bančne ali zavarovalne garancije in druga ekvivalentna jamstva, ki jih zahtevajo nasprotne stranke, organizirani trgi, bilančno odgovorni subjekti ali sistemski operaterji; |
- koridor pokritosti: | pomeni dovoljeni razpon okoli ciljne pokritosti v določenem časovnem intervalu dobave; |
- kratkoročni viri: | so dobavne količine, zakupljene ali prilagojene v kratkih tržnih časovnih okvirih (trg za dan vnaprej (v nadaljnjem besedilu: DA), trg znotraj dneva (v nadaljnjem besedilu: ID) in po potrebi izravnalni trg), namenjene operativnemu prilagajanju portfelja blizu časa dobave; |
- likvidnostna rezerva: | je agregat razpoložljivega denarja in neizkoriščene zavezujoče kreditne linije, namenjen absorpciji začetnih in variacijskih kritij; |
- minimalni volumenski prag izvedljivosti varovanja pred tveganji: | pomeni ekvivalent bazni obremenitvi (ang. »baseload«) v količini 1 MW in je izpolnjen, če je imel dobavitelj v preteklem koledarskem letu letno fiksno-cenovno izpostavljenost vsaj 9 GWh oziroma je v najmanj šestih mesecih preteklega koledarskega leta povprečna moč iz fiksnih pogodb dosegala vsaj 1 MW; |
- osip odjemalcev (angl. »churn«): | pomeni prenehanje oskrbe pri dobavitelju v določenem referenčnem obdobju zaradi zamenjave dobavitelja, predčasne odpovedi pogodbe ali ne podaljšanja ob izteku, zlasti pri pogodbah brez kazni za prekinitev. Osip se meri kot delež števila odjemalcev ali energije, in se uporablja za prilagoditev napovedi porabe v portfelju z večjo verjetnostjo odhoda; |
- pogodba o dobavi električne energije s fiksno ceno (tudi fiksna pogodba): | pomeni pogodbo iz 52.a točke 4. člena ZOEE, ki vključuje tako dolgoročne (obdobje trajanja je daljše od 12 mesecev) kot kratkoročne pogodbe (obdobje trajanja je krajše ali enako 12 mesecev). Za fiksno pogodbo šteje tudi hibridna pogodba ali kakršna koli druga pogodba za poslovne in industrijske odjemalce nad 43 kW, vendar zgolj v delu pogodbenih količin, za katere je določena fiksna cena; |
- pogodba z variabilno ceno (tudi variabilna pogodba): | pomeni pogodbo o dobavi električne energije, pri kateri cena ni fiksna za celotno trajanje in se lahko spremeni med obdobjem dobave v skladu z vnaprej razkritim mehanizmom spremembe, ki je lahko indeksni oziroma na formuli temelječ mehanizem (npr. mesečno oziroma četrtletno povprečje DA, indeks (npr. inflacija), formula z določenimi vhodnimi postavkami), posodobitev cenika dobavitelja, kjer ima dobavitelj pravico ceno spremeniti z vnaprejšnjo objavo oziroma obvestilom, regulativni mehanizem (npr. spremenjeni regulirani elementi cene), če so dogovorjene kot del mehanizma; |
- pokritost (obveznosti iz pogodb s fiksno ceno): | je delež fiksnih maloprodajnih obveznosti, ki je zavarovan z dolgoročnimi viri oziroma z instrumenti za varovanje pred tveganji; |
- sprožilec: | je vnaprej določen prag (npr. delež pokritosti < 1,0 za obdobje najmanj pet dni), ki avtomatsko aktivira ukrepe (ukrepi iz načrta za neprekinjeno poslovanje, omejitve prodaje ipd.); |
- strategija varovanja pred tveganji: | pomeni pisni interni dokument dobavitelja, ki opredeljuje ukrepe za upravljanje tveganj v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno; |
- stresni test: | je standardizirana, scenarijsko zasnovana ocena vzdržnosti dobavitelja ob skrajnih, a verjetnih odklonih tržnih oziroma operativnih parametrov v vnaprej določenem obdobju. Izvaja se simulacijsko s ciljem ocenjevati sposobnost izvajanja obveznosti iz pogodb s fiksno ceno; |
- trg za dan vnaprej (DA): | je kratkoročni trg, na katerem se električna energija za posamezne ure naslednjega dne kupuje oziroma proda dan prej (D-1), praviloma s četrturnimi, urnimi ali blokovnimi produkti. DA se uporablja za operativno prilagoditev portfelja na podlagi najnovejših napovedi porabe oziroma proizvodnje in velja za kratkoročni vir; |
- trg znotraj dneva (ID): | je kratkoročni trg, na katerem se električna energija za ure istega dne dobave trguje po zaprtju DA in vse do tik pred dobavo (kontinuirano ujemanje naročil ali avkcije, kjer obstajajo). ID se uporablja za zadnje prilagoditve portfelja ob odstopanjih v napovedi ali razpoložljivosti in je kratkoročni vir; |
- varovanje pred tveganji (angl. »hedging«): | pomeni sklop poslov in pogodbenih ureditev, katerih primarni namen je zmanjšati ali stabilizirati gospodarski vpliv tveganj, zlasti tveganja veleprodajnih cen in volumskega oziroma profilnega tveganja, ki izhajajo iz zavez dobavitelja do odjemalcev in iz obratovalnih potreb. Varovanje pred tveganji se lahko izvaja na agregirani ravni portfelja in za ustrezna obdobja dobave; |
- velikost posla (lot): | je minimalna enota sklenitve (npr. mesečni profil, letna MWh količina ipd.), pomembna za dostopnost manjših kupcev oziroma skupnosti. |
II. OBVEZNA VSEBINA STRATEGIJE
3. člen
(obvezne sestavine strategije)
(1)
Strategija mora biti pripravljena strokovno, celovito in v sorazmernem obsegu, ki ustreza poslovnemu modelu in dejavnosti dobavitelja in mora vsebovati:
1.
politiko in cilje (npr. stabilnost marže, varovanje likvidnosti, sorazmernost), kot referenčni okvir za presojanje ukrepov;
2.
vloge in odgovornosti oseb, ki vključujejo imenovano osebo za tveganja, nadzor in periodično poročanje ter zagotavljajo upravljavsko odgovornost;
3.
upravljanje tveganj v skladu s 7. členom tega akta;
4.
nagnjenost k tveganju in osnovni limiti (npr. maksimalni nepokrit delež fiksnih obveznosti, minimalna likvidnostna rezerva, maksimalna odvisnost od vira), kar omogoči zasnovo sprožilcev in preprečuje neustrezno varovanje pred tveganji;
5.
postopek pokrivanja obveznosti iz pogodb s fiksno ceno, ki opredeli način načrtovanja glede na napoved (z vključenim deležem osipa odjemalcev in opisom metodologije za njegovo določitev, če je zahtevan) ter prilagoditve prek trgovanja na sprotnih trgih in omogoča presojanje primernosti (ne pozicij);
6.
upravljanje likvidnosti, ki vključuje upoštevanje kolateralov;
7.
načrt izvajanja rednih stresnih testov in sprožilcev ali načrt alternativnih ukrepov (npr. vzpostavljen limitni sistem) z ustrezno utemeljitvijo dinamike izvajanja stresnih testov;
8.
časovni okvir pregleda in posodabljanja strategije;
9.
spremljanje finančnih kazalnikov, vsaj z vidika financiranja, plačilne sposobnosti in donosnosti;
10.
navedbo povezav strategije z drugimi dokumenti, politikami ali internimi pravili, če obstajajo.
(2)
Če dobavitelj upravlja tveganja na ravni podjetja oziroma portfelja, se za strategijo po tem aktu šteje obstoječa strategija obvladovanja tveganj, če je dopolnjena z ločenim izvlečkom in preslikavo, ki za segment pogodb s fiksno ceno jasno opredeli:
-
obseg in umeščenost fiksnih pogodb znotraj portfelja;
-
koridorje pokritosti ter pravila prilagajanja, ki zrcalijo najmanj delež fiksnih pogodb v skladu s šestim odstavkom 5. člena tega akta;
-
upravljanje likvidnosti in kolateralov za fiksni segment;
-
stresne teste in sprožilce, ki se nanašajo na fiksne pogodbe;
-
odgovornosti in poročanje (kdo, kdaj, kaj).
(3)
Izvleček in preslikava iz prejšnjega odstavka ne posegata v obstoječo strategijo in ne spreminjata podjetniških limitov ter sta namenjena preslikavi zahtev iz tega akta na segment fiksnih pogodb.
(4)
Če se upravljanje tveganj izvaja v okviru zunanjega izvajanja, mora strategija zaradi preprečitve nepreglednega prenosa tveganj vsebovati še opis mandata, limite, poročanje ter mehanizme ob prekinitvi storitve.
(5)
Zahteve iz tega člena se nanašajo na vsebino strategije, ki jo mora zagotoviti dobavitelj. Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri nadzoru po tem členu ne ocenjuje ekonomske ustreznosti, učinkovitosti ali rezultatov posameznih ukrepov, temveč formalno skladnost zahtev s tem aktom.
(6)
Strategija mora biti napisana jasno in razumljivo ter podpisana s strani odgovorne osebe dobavitelja.
III. PRILAGODITEV GLEDE NA VELIKOST IN STRUKTURO
4. člen
(načelo sorazmernosti)
(1)
Dobavitelji pripravijo strategijo ob upoštevanju svoje velikosti, obsega dejavnosti in kapitalizacije.
(2)
Agencija ne posega v konkretne trgovalne pozicije ali strategije posameznih dobaviteljev.
IV. MINIMALNE ZAHTEVE ZA VAROVANJE PRED TVEGANJI
5. člen
(referenčni standard pokritosti)
(1)
Dobavitelj pri pripravi strategije in pri preverjanju njene izvedbe zagotovi, da referenčna pokritost zrcali maloprodajne zaveze iz pogodb s fiksno ceno po posameznih časovnih intervalih dobave. Pri tem ločeno izkazuje:
-
fizično pokritost (dolgoročni viri - fizični), in