41. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča)
(1)
Območje državnega prostorskega načrta poteka po kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Potek po kmetijskih in gozdnih zemljiščih je razviden iz spremljajočega gradiva državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2)
Gradbišče mora biti prostorsko omejeno. Dela se omejijo na čim manjšo površino in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in se ta ne poškodujejo.
(3)
Med gradnjo je treba na območju kmetijskih zemljišč izvajati ukrepe proti zbitosti tal. Prevozi se izvajajo izključno po poteh, predvidenih s projektom, ne po bližnjih kmetijskih zemljiščih izven območja, opredeljenega za gradnjo, preprečiti je treba nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih.
(4)
Med gradnjo in po njej je treba omogočiti dostop na kmetijska zemljišča. Ohraniti ali nadomestiti je treba dostopne poti do kmetijskih zemljišč med gradnjo in po njej. Vse dovozne poti do kmetijskih gospodarstev oziroma kmetijskih zemljišč ter poljske poti je treba po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje.
(5)
Pri gradnji začasno uporabljena ali poškodovana kmetijska zemljišča je treba po končanju del povrniti v prvotno stanje.
(6)
Vsa dela, vezana na odstranitev in lokacije shranjevanja rodovitne zemlje do uporabe, morajo potekati pod nadzorom agronoma.
(7)
Gradbeni odpadki se ne smejo začasno skladiščiti na območjih najboljših kmetijskih zemljišč ali na kmetijskih zemljiščih, ki omogočajo nemoteno kmetijsko pridelavo. Na kmetijskih zemljiščih se ne smejo vzpostavljati niti lokacije za začasno shranjevanje izkopa do uporabe.
(8)
Če se z gradnjo povzroči razdrobljenost kmetijskih zemljišč, je treba izvesti komasacijo.
Stroške za izvedbo komasacije plača investitor gradnje.
(9)
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja se za močno prizadeta kmetijska gospodarstva izdelajo individualni sanacijski načrti. Ti načrti se zagotovijo za:
(10)
Po končanih gradbenih delih je treba poškodovana kmetijska zemljišča vrniti v prvotno stanje. Depresije, nastale zaradi posedanja zemljine, je treba izravnati z nasutjem rodovitne zemlje.
(11)
Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, in ob soglasju Zavoda za gozdove. Drevje, ki ga bo treba zaradi posega posekati, morajo predhodno evidentirati in označiti pooblaščeni delavci Zavoda za gozdove.
(12)
Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da se povzroči minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Preprečevati je treba pretirano fragmentacijo gozdov. Po gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje, na okoliškem gozdnem drevju, gozdnih poteh in na začasnih gradbenih površinah.
(13)
Območje začasnega posega, ki posega v gozdna zemljišča, naj se po končani gradnji s pogozditvijo kar najbolj povrne v prvotno stanje. Za pogozditev se uporabijo sadike avtohtonih drevesnih vrst. Izbor vrst za pogozditev in natančne lokacije zasaditev odobri pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove.
(14)
Na novo nastali gozdni rob je treba ustrezno krajinsko oblikovati. Pri sanaciji gozdnih robov je treba uporabiti sadike avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst. Gozdni rob mora biti v vzdolžni in prečni smeri razgibane oblike, tako da je manj izpostavljen neugodnim vremenskim vplivom.
(15)
Za posege na površino varovalnega gozda je treba predhodno pridobiti dovoljenje, ki ga izda pristojno ministrstvo.
(16)
Dostopne poti do gozda se ohranijo, uporabljene prometnice se po končani gradnji vzpostavijo v prvotno stanje. Če se z ureditvijo omrežje gozdnih poti in vlak prekine, je treba glede na spravilne poti pred posegom zagotoviti vsaj enakovredne dostope.
(17)
Obsipanje gozdnega drevja med gradnjo ali po dokončanih delih ni dovoljeno. Gradbeni odpadki, ki bodo nastali pri gradnji, se ne smejo začasno skladiščiti v gozdu.