Nalaganje dokumenta...
Zakon o zdravstvu
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 26-146/1970, stran 469 DATUM OBJAVE: 23.7.1970
VELJAVNOST: od 31.7.1970 do 26.12.1974 / UPORABA: od 1.1.1971 do 26.12.1974
SRS 26-146/1970
146.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o zdravstvu
o razglasitvi zakona o zdravstvu
Razglaša se zakon o zdravstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. julija 1970 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 8. julija 1970.
Št. 50-16/70
Ljubljana, dne 15. julija 1970.
Predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher l. r.
Z A K O N
o zdravstvu
o zdravstvu
I. ZDRAVSTVENO VARSTVO
1. Splošne določbe
Zdravstveno varstvo po tem zakonu obsega ukrepe, prizadevanja in dejavnosti za varovanje, krepitev in povrnitev telesnega in duševnega zdravja, za izboljšanje zdravstvenih razmer in za povečanje delovne sposobnosti prebivalstva, za podaljšanje življenjske dobe ljudi ter za razvijanje in utrjevanje obrambnih sposobnosti naroda.
Zdravstveno varstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena.
Družbeno-politične skupnosti ustvarjajo v mejah svojih pravic in dolžnosti kar najugodnejše možnosti za zdravstveno varstvo, skrbijo za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti na svojem območju ter zagotavljajo nadzorstvo glede strokovnosti dela zdravstvenih delovnih organizacij in zdravstvenih delavcev.
Zdravstveno varstvo zagotavljajo v mejah svojih pravic in dolžnosti družbeno-politične skupnosti, skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter delovne in druge organizacije.
Občan ima pravico in je dolžan skrbeti za svoje zdravje in za zdravje drugih.
Razvijanje preventivnega zdravstvenega varstva je posebna skrb družbeno-politične skupnosti, skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter delovnih in drugih organizacij.
Delovne organizacije ustvarjajo v skladu s posebnimi predpisi kar najugodnejše možnosti za razvoj zdravstvenega varstva delavcev pri delu.
Za uresničitev svojih pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega varstva in za zagotovitev čimbolj uspešnega zdravstvenega varstva na širšem območju lahko občine ustanovijo poseben svetovalni organ.
Za opravljanje strokovnih in tehničnih nalog lahko občine pooblastijo ustrezno zdravstveno delovno organizacijo.
2. Program zdravstvenega varstva
Družbeno-politična skupnost z družbenim planom ali z drugim svojim aktom usmerja razvoj zdravstvenega varstva in določi izhodišča za programiranje zdravstvenega varstva.
Program zdravstvenega varstva sprejmejo po načelih družbenega dogovarjanja družbeno-politične skupnosti, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene delovne organizacije in njihova združenja, delovne organizacije in druge zainteresirane organizacije.
Program zdravstvenega varstva se sprejme za območje republike in za območje občine oziroma več občin, ki se praviloma ujema z območjem skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev.
Program zdravstvenega varstva se praviloma sprejme za obdobje, za katero velja družbeni plan ali drugi akt.
Program zdravstvenega varstva ugotavlja, kaj je družbeni interes na področju zdravstvenega varstva in določa, kako se v določenem obdobju ta interes uresničuje. Program obsega zlasti:
-
naloge zdravstvenega varstva, kot so: podaljševanje življenjske dobe in zmanjševanje umrljivosti ljudi, podaljševanje in večanje delazmožnosti z zmanjševanjem obolevanj in števila nezgod ter z odpravljanjem vzrokov invalidnosti, izboljševanje telesnih in duševnih sposobnosti mladine in drugih kategorij prebivalstva in podobno;
-
osnove za kakovostno rast zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega varstva, kot so: uvajanje novih medicinskih dejavnosti in sodobne tehnologije, načrtovanje kadrovskih potreb v zdravstvu in izobraževanje zdravstvenih delavcev, izpopolnjevanje standardov in normativov v zdravstvu in podobno;
-
načrtovanje graditve zdravstvenih zmogljivosti;
-
družbeno-ekonomske odnose zdravstva, kot so: udeležba zdravstvenega varstva v delitvi oziroma rasti družbenega proizvoda, razmerja med udeležbo družbenih sredstev in sredstev osebne porabe pri financiranju zdravstvenega varstva, viri, oblike in merila za financiranje zdravstvenega varstva in za graditev zdravstvenih zmogljivosti in podobno;
-
pravice in obveznosti udeležencev družbenega dogovora o programu zdravstvenega varstva in določbe o posledicah, ki zadenejo udeleženca, če se ne drži sprejetih obveznosti, določbe o postopku za reševanje spornih vprašanj, ki nastajajo v zvezi z uresničevanjem programa zdravstvenega varstva in podobno.
Program zdravstvenega varstva je sprejet potem, ko so ga sprejele družbeno-politične skupnosti in skupnosti zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene delovne organizacije ter zainteresirane delovne in druge organizacije na območju, za katero se družbeni dogovor sprejema.
Program zdravstvenega varstva zavezuje udeležence v obsegu in na način, ki ga sam določa.
Družbeno-politične skupnosti zagotovijo izdelavo predloga programa zdravstvenega varstva in tudi sprožijo postopek za sprejetje programa zdravstvenega varstva.
Predlog programa zdravstvenega varstva lahko pripravi in sproži postopek za njegovo sprejetje tudi katerikoli organ ali organizacija iz prvega odstavka 5. člena tega zakona.
Izhodišča za sklepanje pogodb o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva določa družbeni dogovor o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije, zdravstvene delovne organizacije oziroma njihovo združenje, zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
Osnova za družbeni dogovor o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva in za pogodbe o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva je program zdravstvenega varstva.
Če program zdravstvenega varstva ni sprejet in bi bilo zaradi tega prizadeto ali ogroženo zdravstveno varstvo na določenem območju, določi družbeno-politična skupnost s svojim aktom najnujnejše naloge zdravstvenega varstva, izvajalce teh nalog in finančne vire za uresničitev teh nalog.
3. Uresničevanje zdravstvenega varstva
Zdravstveno varstvo kot organizirana družbena dejavnost se uresničuje:
1.
s saniranjem okolja in z izboljševanjem higienskih razmer za življenje in delo občanov;
2.
z dviganjem zdravstvene in telesne kulture občanov;
3.
z zagotavljanjem ugodnih možnosti za zdrav razvoj otrok in mladine ter za varstvo žena, zlasti med nosečnostjo, ob porodu in po porodu;
4.
z ukrepi za aktivno zdravstveno varstvo delavcev pri delu;
5.
z odkrivanjem in odpravljanjem vzrokov obolenj in poškodb ter z odpravljanjem njihovih posledic;
6.
z zdravljenjem in rehabilitacijo obolelih, defektnih in poškodovanih;
7.
s preskrbovanjem zdravil in drugih medicinskih sredstev za preventivo in zdravljenje;
8.
z zdravstvenim nadzorstvom;
9.
z drugimi ukrepi za zboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva.
Ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v drugih izrednih razmerah lahko Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odredi mobilizacijo zdravstvenih delavcev in določi zdravstvenim delovnim organizacijam posebne naloge, ki sicer ne sodijo v njihovo redno dejavnost.
V posebno nujnih primerih lahko odredi zdravstvene ukrepe iz prejšnjega odstavka tudi predsednik občinske skupščine.
Finančne obveznosti za pripravo in za zdravstvene ukrepe iz prejšnjih dveh odstavkov gredo v breme SR Slovenije oziroma občine, ki je take ukrepe odredila, če ni v zakonu ali v drugem aktu o zdravstvenem varstvu določen drug plačnik.
Neposredno zdravstveno varstvo izvajajo zdravstveni delavci v zdravstvenih delovnih organizacijah ter v drugih z zakonom pooblaščenih organizacijah. Pod pogoji, ki jih določa ta zakon, se neposredno zdravstveno varstvo izjemoma izvaja tudi v obliki samostojne dejavnosti.
Za izvajanje zdravstvenega varstva sklepajo zdravstvene delovne organizacije pogodbe z družbeno-političnimi skupnostmi, s skupnostmi zdravstvenega zavarovanja ter z delovnimi in drugimi organizacijami.
Pri izvajanju zdravstvenega varstva sodelujejo zdravstvene delovne organizacije zlasti s skupnostmi zdravstvenega zavarovanja, z občani, z zdravstveno službo Jugoslovanske ljudske armade, s sanitarno inšpekcijo z jugoslovanskim Rdečim križem, s šolami za izobraževanje zdravstvenih delavcev, s strokovnimi društvi zdravstvenih delavcev in z drugimi društvi ter z družbenimi organizacijami.
4. Uveljavljanje in izvajanje zdravstvenega varstva
Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva. Pri uveljavljanju tega varstva je vsakomur zagotovljena:
1.
prosta izbira zdravstvene delovne organizacije in zdravstvenega delavca;
2.
pravica do ugovora na pristojni organ zdravstvene delovne organizacije, če bolnik meni, da niso bila uporabljena zadosti učinkovita sredstva za njegovo zdravljenje ali da so bila kršena etična načela:
3.
pravica, da izve za diagnozo bolezni in za prognozo zdravljenja, če to po mnenju zdravnika, ki ga zdravi, ne bi poslabšalo njegovega zdravja ali zmanjševalo možnosti ozdravljenja;
4.
pravica, da so kirurški in drugi medicinski posegi dovoljeni samo z vnaprejšnjo privolitvijo bolnika oziroma staršev ali skrbnika, če je bolnik mladoleten ali nima opravilne sposobnosti. V nujnih primerih, ko je v nevarnosti bolnikovo življenje, so kirurški in drugi posegi dopustni tudi brez vnaprejšnje privolitve bolnika, če je v takem stanju, da ne more sam odločati oziroma zaradi nujnosti ni mogoče dobiti privolitve staršev ali skrbnika;
5.
pravica, da lahko ob predpisanih pogojih zahteva konziliarni pregled, konzultacijo zdravnika, ki ga sam izbere ter preizkus strokovnosti dela zdravstvene delovne organizacije oziroma zdravstvenega delavca.
Statut zdravstvene delovne organizacije mora podrobneje določiti način uveljavljanja pravic iz tega člena.
Za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom lahko zahtevajo zdravstveno varstvo tudi njihovi zakoniti zastopniki oziroma skrbniki, za člane delovne skupnosti njihove delovne organizacije, za zavarovane osebe pa organi skupnosti zdravstvenega zavarovanja.
Mladoletne osebe ali osebe pod skrbništvom na zahtevo zakonitega zastopnika oziroma skrbnika ni mogoče odpustiti z zdravljenja, če s tem ne soglaša zdravnik, ki jo zdravi.
Zdravstveni delavci izvajajo zdravstveno varstvo po načelih sodobnih medicinskih in drugih znanosti, po medicinski doktrini ter po načelih kodeksa etike zdravstvenih delavcev.
Zdravstveni delavci morajo ravnati z bolniki ob enakih pogojih enako.
Pri izvajanju zdravstvenega varstva morajo zdravstveni delavci upoštevati bolnikovo osebnost in spoštovati njegovo človeško dostojanstvo.
Zdravstveni delavci so v mejah njim določenega delovnega področja in svoje strokovne izobrazbe pri svojem delu samostojni in zanj odgovorni.
Vodje ekip zdravstvenih delavcev in predstojniki delovnih enot, ki zanemarijo potrebno nadzorstvo ali zaupajo opravljanje določenega dela zdravstvenemu delavcu, ki za to ni strokovno usposobljen ali ki ni pokazal potrebnih osebnih lastnosti za opravljanje takšnega dela, so za to odgovorni.
Zdravstveni delavec lahko zaradi izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja zaupa drugemu zdravstvenemu delavcu posamezna zdravstvena opravila, za katera se ta usposablja, vendar ga mora neposredno strokovno nadzorovati in je za njegovo delo odgovoren
Zdravstveni delavci ne smejo zapustiti svojega delovnega mesta, dokler ne dobe nadomestitve, čeprav je potekel njihov delovni čas, če bi to pomenilo nevarnost za zdravje ljudi.
Pri opravljanju nalog zdravstvenega varstva so zdravstveni delavci dolžni varovati poklicno skrivnost.
Za poklicno skrivnost se šteje vse, kar zdravstveni delavec pri opravljanju svojega poklica izve o bolezni ter o osebnih ali družinskih razmerah bolnika.
Poklicna skrivnost zavezuje tudi druge delavce, ki so pri opravljanju svojega dela izvedeli za te podatke.
Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko razreši zdravstvenega delavca prizadeti bolnik.
Zdravstvene delovne organizacije morajo urediti svoje strokovno poslovanje in dokumentacijo tako, da je poklicna skrivnost vselej varovana; to velja tudi za njihovo poslovanje z državnimi organi in organizacijami, če v posebnih predpisih ni drugače določeno,
Podatke o diagnozi in prognozi zdravljenja daje bolnikom in njihovim najožjim odraslim svojcem in skrbnikom le zdravnik; če daje bolniku zdravstveno pomoč ekipa zdravstvenih delavcev, daje te podatke vodja ekipe oziroma zdravnik v ekipi, ki ga vodja za to pooblasti.
Dolžnost občana je, da v nujnih primerih po svojih možnostih izkaže drugemu prvo pomoč.
Zdravstvena delovna organizacija in zdravstveni delavec morata dati vsakemu nujno zdravstveno pomoč. To velja za zdravstvene delavce tudi zunaj njihovega rednega dela in ne glede na to, ali so za tako pomoč izrečno zaprošani ali ne.
Za nujno zdravstveno pomoč zdravstvena delovna organizacija oziroma zdravstveni delavec ne sme vnaprej zahtevati plačila.
Statut zdravstvene delovne organizacije mora vsebovati tudi določbe o pravicah in dolžnostih bolnikov v času njihovega bivanja v zdravstveni delovni organizaciji in določbo, da praviloma isti zdravnik spremlja posameznega bolnika pri zdravljenju v zdravstveni delovni organizaciji.
5. Strokovnost dela zdravstvenih delovnih organizacij in strokovno nadzorstvo
Zdravstvena delovna organizacija je odgovorna za strokovnost svojega dela.
Zdravstvena delovna organizacija zagotavlja strokovnost svojega dela z ustreznim organiziranjem svoje dejavnosti, s spremljanjem in preverjanjem svojega dela ter s sodelovanjem z drugimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami, predvsem s kliničnimi ustanovami in z ustreznimi fakultetami, s strokovnim izpopolnjevanjem svojih zdravstvenih delavcev in z ustrezno zasedbo delovnih mest zdravstvenih delavcev.
Določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena veljajo tudi za pooblaščene organizacije, ki izvajajo zdravstveno varstvo.
Klinične ustanove in ustrezne fakultete pomagajo zdravstvenim delovnim organizacijam pri izboljševanju strokovnosti njihovega dela, jih seznanjajo z novimi medicinskimi dosežki in skrbijo, da se uvajajo novi postopki in nove metode strokovnega dela.
Strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenih delovnih organizacij in zdravstvenih delavcev zagotavljajo družbenopolitične skupnosti.
Strokovno nadzorstvo ima namen, da se ugotovi stanje, da se izboljša strokovnost dela zdravstvenih delovnih organizacij in zdravstvenih delavcev, da se odredijo ustrezni ukrepi in da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti pri strokovnem delu.
Strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvene delovne organizacije in nad delom zdravstvenih delavcev se opravlja:
1.
kot strokovno-instrukcijsko nadzorstvo, ki se načrtno opravlja na določena časovna obdobja;
2.
kot strokovni pregled dela zdravstvene delovne organizacije oziroma njene službe ali dela zdravstvenega delavca, če se očitno kršijo načela o izvajanju zdravstvenega varstva ali če je utemeljen sum, da gre za kršitev teh načel.
Strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenih delovnih organizacij in zdravstvenih delavcev po določbah tega zakona organizira republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo; strokovno-instrukcijsko nadzorstvo izvajajo klinične ustanove, strokovne preglede pa opravljajo posebne strokovne komisije.
Zdravstvena delovna organizacija mora nemudoma obvestiti republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, če je pri njenem delu prišlo do primera, ki bi zaradi posledic na bolniku ali zaradi vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva zahteval, da se opravi strokovni pregled oziroma da se primer strokovno razišče.
Strokovni pregled iz 2. točke 30. člena tega zakona lahko zahtevajo družbeno-politična skupnost, skupnost zdravstvenega zavarovanja, ustanovitelj zdravstvene delovne organizacije, državni organi in sama zdravstvena delovna organizacija.
Strokovni pregled lahko predlagata prizadeta delovna ali druga organizacija in prizadeti občan, ki je ugovarjal zaradi uporabe nepravilnosti načinov in sredstev zdravljenja.
Strokovni pregled odredi republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo v primeru iz prvega odstavka tega člena takoj, v primeru iz drugega odstavka tega člena pa potem, ko je presodil utemeljenost predloga za strokovni pregled.
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo lahko odredi strokovni pregled tudi na svojo pobudo.
Strokovni pregled nad delom zdravstvene delovne organizacije oziroma njene delovne enote ali zdravstvenega delavca opravi posebna stalna ali za posamezni primer postavljena strokovna komisija, ki jo imenuje republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo.
Glede na ugotovitve strokovnega pregleda predlaga komisija ustanovitelju, zdravstveni delovni organizaciji oziroma državnemu organu ustrezne ukrepe. Komisija lahko izjemoma ukrepa tudi sama, če s tem prepreči neposredno nevarnost, ki bi utegnila nastati za zdravje ljudi ali za zdravstvene razmere na določenem območju.
Zoper ukrepe, ki jih odredi komisija po prejšnjem odstavku, ima zdravstvena delovna organizacija v osmih dneh po prejemu poročila komisije o opravljenem strokovnem pregledu pravico ugovora na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Ugovor ne zadrži izvršitve ukrepov.
O opravljenem strokovnem pregledu obvesti komisija organe upravljanja zdravstvene delovne organizacije, v kateri je bil pregled opravljen, pristojne družbeno-politične skupnosti, ustanovitelja zdravstvene delovne organizacije, skupnosti zdravstvenega zavarovanja, tistega, ki je strokovni pregled zahteval ali predlagal in po svoji presoji tudi druge.
II. ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
1. Splošne določbe
Organizacija zdravstvene dejavnosti obsega zdravstvene delovne organizacije in druge z zakonom pooblaščene delovne organizacije, ki po posebnih predpisih izvajajo zdravstveno varstvo, ter organe sanitarne inšpekcije, ki po posebnih predpisih izvajajo sanitarno nadzorstvo.
Organizacija in delo zdravstvenih delovnih organizacij ter dejavnost zdravstvenih in drugih delavcev na področju zdravstvenega varstva temelji na načelu enotnosti preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva ter medicinske rehabilitacije.
2. Zdravstvene delovne organizacije
Zdravstvene delovne organizacije in druge z zakonom pooblaščene delovne organizacije, ki izvajajo zdravstveno varstvo, morajo biti organizirane tako, da lahko dajejo prebivalstvu strokovno ustrezno, uspešno in racionalno zdravstveno varstvo v rednih in izrednih razmerah.
Zdravstvene delovne organizacije morajo izpolnjevati strokovne in tehnične pogoje glede opreme in kadrov, ki jih predpiše republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo. Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo predpiše tudi način, postopek in rok za izpolnitev pogojev za verifikacijo zdravstvenih delovnih organizacij.
Zdravstvene delovne organizacije se ustanavljajo v skladu s programom zdravstvenega varstva.
Če je zdravstveno delovno organizacijo ustanovilo več ustanoviteljev, uredijo svoje pravice in obveznosti do zdravstvene delovne organizacije in medsebojne odnose s pogodbo.
Če ustanovitelj zdravstvene delovne organizacije ni družbeno-politična skupnost, je za ustanovitev zdravstvene delovne organizacije potrebna pritrditev pristojne občinske skupščine oziroma pristojnih občinskih skupščin.