Nalaganje dokumenta...
Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 78-3691/1999, stran 12273 DATUM OBJAVE: 24.9.1999
VELJAVNOST: od 25.9.1999 do 2.7.2011 / UPORABA: od 25.9.1999 do 2.7.2011
RS 78-3691/1999
Verzija
10 / 10
Čistopis se uporablja od 3.7.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: NEAKTUALEN.
3691. Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN)
o razglasitvi zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN)
Razglašam zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. julija 1999 in o njem ponovno odločal na seji 16. septembra 1999.
001-22-132/99
Ljubljana, dne 17. septembra 1999.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O REVIZIJI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA (ZRPJN)
O REVIZIJI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA (ZRPJN)
Prvi del SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Predmet zakona
S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.
3. člen
Temeljna načela
(1)
Pravno varstvo ponudnikov v postopkih javnega naročanja, zagotovljeno z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, temelji na načelih, ki veljajo za oddajo javnih naročil, poleg tega pa veljajo še naslednja načela:
1.
načelo zakonitosti,
2.
načelo hitrosti,
3.
načelo dostopnosti,
4.
načelo učinkovitosti.
(2)
V postopku revizije morajo sodelujoči ves čas postopka ravnati skladno s predpisi, ki veljajo v času postopka oddaje javnega naročila.
(3)
Vse stranke in organi v postopku si morajo prizadevati k čim hitrejši rešitvi spora, ki izhaja iz postopka oddaje javnega naročila.
(4)
Vsakemu, ki je zainteresiran za dodelitev naročila, mora biti pod enakimi pogoji dostopno pravno varstvo, s katerim se varujejo interesi, zagotovljeni s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil in drugimi predpisi, in ki mora krepiti zaupanje javnosti v delo države in njenih organov.
(5)
V reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.
Drugi del POSEBNE DOLOČBE
Prvo poglavje Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil
4. člen
(1)
Pravno varstvo ponudnikov v vseh stopnjah postopkov oddaje javnih naročil zagotavlja poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (skrajšano: Državna revizijska komisija).
(2)
Državna revizijska komisija je pristojna tudi za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na naročnika, in odloča kot prekrškovni organ o prekrških za kršitve tega zakona, skladno z zakonom, ki ureja prekrške.
(3)
Državna revizijska komisija ima pečat okrogle oblike z naslednjo vsebino: "Republika Slovenija – Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil", na sredini je grb Republike Slovenije.
(4)
Sredstva za delo Državne revizijske komisije se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije na predlog Državne revizijske komisije. O porabi sredstev odloča Državna revizijska komisija.
5. člen
Imenovanje članov
(1)
Predsednika in člane državne revizijske komisije imenuje in razrešuje državni zbor na predlog komisije, pristojne za volitve in imenovanja. Pristojna komisija objavi razpis za možne kandidate za predsednika in člane najmanj šest mesecev pred iztekom mandata ali najkasneje v 15 dneh po predčasni razrešitvi. Pri objavi razpisa in imenovanju je treba upoštevati, da morajo predsednik in člani izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
-
da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik,
-
da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
-
da je dopolnil 30 let starosti,
-
da ni obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja na zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev,
-
da ima vsaj dve leti delovnih izkušenj na področju javnih naročil.
Predsednik in dva člana morajo imeti univerzitetno izobrazbo pravne smeri in opravljen pravniški državni izpit, ostala člana pa univerzitetno izobrazbo ekonomske oziroma tehniške smeri.
(2)
Predsednik in člani Državne revizijske komisije imajo status državnega funkcionarja.
(3)
Državna revizijska komisija ima predsednika in štiri člane. Mandat predsednika in članov je pet let in so lahko ponovno imenovani. V primeru predčasne razrešitve, se novi predsednik in član imenuje za preostanek petletnega mandata.
(4)
Predsednik in član je lahko predčasno razrešen samo v naslednjih primerih:
-
če Državnemu zboru predloži izjavo, da odstopa;
-
če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti;
-
če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;
-
če ne ravna v skladu z zakonom in ustavo.
6. člen
Predsednik Državne revizijske komisije
(1)
Predsednik zastopa, vodi in organizira delo Državne revizijske komisije.
(2)
Predsednik lahko pooblasti posamezne člane, da organizirajo in vodijo delo na posameznih področjih.
7. člen
Poslovnik o delu Državne revizijske komisije
(1)
Državna revizijska komisija ima svoj poslovnik, s katerim ureja podrobnejšo organizacijo in način dela.
(2)
Poslovnik sprejema Državna revizijska komisija v soglasju z Državnim zborom Republike Slovenije.
8. člen
Varovanje skrivnosti
Vsi zaposleni v Državni revizijski komisiji morajo pri svojem delu varovati podatke, ki se nanašajo na državno, vojaško, uradno ali poslovno skrivnost in ravnati z listinami skladno s stopnjo zaupnosti.
Drugo poglavje Postopek pri naročniku
9. člen
Aktivna legitimacija v postopku revizije
(1)
Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
(2)
V primeru, če je bil ali bi lahko bil, zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes, lahko vložijo zahtevek za revizijo tudi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ministrstvo, pristojno za finance, ali urad, pristojen za varstvo konkurence. Organi iz prejšnjega stavka lahko zahtevek za revizijo vložijo kadarkoli med potekom postopka, vendar najkasneje do dokončnosti odločitve o dodelitvi javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti.
(3)
V primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so ali nameravajo predložiti skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vložijo le vse osebe skupaj.
10. člen
Vlaganje revizijskih zahtevkov za oceno meril in omejitvenih postopkov
(1)
Zahtevek za revizijo je mogoče vložiti tudi zoper merila za ocenjevanje ponudb oziroma zoper omejitve za sodelovanje v postopkih oddaje javnih naročil.
(2)
V primeru iz prejšnjega odstavka državna revizijska komisija presoja zahtevek za revizijo s stališča usklajenosti s predpisi, ki urejajo postopek oddaje javnih naročil ali usklajenosti z drugimi predpisi.
11. člen
Posledice vloženega zahtevka za revizijo
(1)
Vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila. O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila najpozneje v treh dneh od prejema zahtevka za revizijo.
(2)
Ne glede na vložen zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe. Naročnik sme skleniti pogodbo o oddaji javnega naročila skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo.
(3)
Naročnik lahko ob prejemu zahtevka za revizijo odloči, da se ne glede na prvi odstavek tega člena izvajanje postopka oddaje javnega naročila zadrži do odločitve Državne revizijske komisije in o tem najpozneje v treh dneh obvesti vse udeležence v postopku oddaje javnega naročila.
(4)
Državna revizijska komisija lahko na predlog vlagatelja zahtevka za revizijo sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži nadaljnje aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu vlagatelja Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja aktivnosti v postopku in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija predlogu ugodi, mora naročnik o tem obvestiti vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila.
(5)
Predlog iz prejšnjega odstavka tega člena se kadarkoli po vloženem zahtevku za revizijo vloži na Državno revizijsko komisijo, ki mora o zahtevku odločiti v roku sedmih dni od dneva prejema.
(6)
Vlagatelj zahtevka za revizijo posreduje predlog iz prejšnjega odstavka hkrati tudi naročniku, ki sme o njem posredovati Državni revizijski komisiji svoje mnenje v dveh dneh od njegovega prejema. Mnenje mora naročnik obrazložiti.
11.a člen
(1)
Na obrazloženi predlog naročnika lahko sprejme Državna revizijska komisija sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila.
(2)
Naročnik posreduje predlog iz prejšnjega odstavka tega člena tudi vlagatelju zahtevka za revizijo. Vlagatelj zahtevka lahko o predlogu naročnika da mnenje v treh dneh od njegovega prejema in ga pošlje Državni revizijski komisiji in naročniku.
(3)
Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami nezadržanja sklenitve pogodbe in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila.
12. člen
Vložitev zahtevka za revizijo
(1)
Zahtevek za revizijo se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Po odločitvi o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen.
(2)
Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave in/ali razpisno dokumentacijo, se v postopkih iz 1., 2., 3., in 5. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljnjem besedilu ZJN-2) in 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 32. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06; v nadaljnjem besedilu ZJNVETPS) lahko vloži najkasneje v 10 dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu oziroma dostopnosti razpisne dokumentacije. Zahtevka za revizijo po tem odstavku v nobenem primeru ni mogoče vložiti po roku, ki je določen za oddajo ponudb.
(3)
Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku. Naročnik mora kopijo zahtevka za revizijo v treh dneh od prejema posredovati izbranemu ponudniku. S kopijo zahtevka za revizijo vlagatelj obvesti tudi ministrstvo, pristojno za finance. Zahtevek za revizijo se vroči po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom.
(4)
Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti:
1.
naziv vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo,