Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) |...

2400. Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)

Razglašam Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. julija 2012.

Št. 003-02-6/2012-23

Ljubljana, dne 26. julija 2012

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH (ZPreZP-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet zakona)

Ta zakon ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline.

2. člen

(prenos direktiv Evropske unije)

Z II. in III. poglavjem tega zakona se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/7/EU z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L št. 48 z dne 23. februarja 2011, str. 1).

3. člen

(uporaba zakona)

(1)

Ta zakon se uporablja za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev (v nadaljnjem besedilu: upnik), druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (v nadaljnjem besedilu: dolžnik).

(2)

Ta zakon se ne uporablja, če je bil nad dolžnikom ali upnikom začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti.

4. člen

(uporaba zakona v razmerjih z mednarodnim elementom)

(1)

2. podpoglavje IV. poglavja tega zakona se ne uporablja v razmerjih z mednarodnim elementom.

(2)

Za razmerje z mednarodnim elementom se po tem zakonu šteje tisto razmerje, ki ga kot tako določa zakon, ki ureja mednarodno zasebno pravo in postopek.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se ta zakon uporablja, kadar sta upnik in dolžnik vpisana v Poslovni register Slovenije.

(4)

V. poglavje tega zakona se v razmerjih z mednarodnim elementom uporabljajo izključno glede menic, kjer se protest menice zaradi neplačila opravi v Republiki Sloveniji zoper meničnega zavezanca, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije.

5. člen

(uporaba zakona za Banko Slovenije)

Ta zakon se ne uporablja za Banko Slovenije, ko deluje v okviru izključnih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali z drugimi zakoni ali predpisi Evropske unije, ki določajo izključne pristojnosti Banke Slovenije in pristojnosti Banke Slovenije kot sestavnega dela Evropskega sistema centralnih bank ali Evrosistema.

6. člen

(gospodarski subjekti in javni organi)

(1)

Gospodarski subjekti po tem zakonu so:

-

gospodarske družbe,

-

samostojni podjetniki posamezniki ali samostojne podjetnice posameznice (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), in

-

druge pravne in fizične osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost in gre za pogodbe, ki so v zvezi s to dejavnostjo.

(2)

Javni organ po tem zakonu je:

-

Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost,

-

javni sklad, javna agencija, javni zavod,

-

javni gospodarski zavod, in

-

druga javna oseba.

(3)

Druga javna oseba po tem zakonu je pravna oseba, ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki je v splošnem interesu in je industrijske ali poslovne narave, ter:

-

je Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba javnega prava imetnica več kot 50 odstotkov delnic oziroma več kot 50-odstotnega poslovnega deleža te pravne osebe ali

-

opravlja Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba javnega prava nadzor nad poslovanjem te pravne osebe, ali

-

ima Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba javnega prava neposredno ali preko organov te pravne osebe pravico imenovati več kot polovico članov organov vodenja ali nadzora te pravne osebe.

7. člen

(denarna obveznost in obročna plačila)

(1)

Denarna obveznost je sestavljena iz glavnice v višini, ki je bila dogovorjena in bi morala biti plačana v pogodbenem ali zakonsko določenem roku, in vseh davkov in drugih obveznih dajatev, navedenih v računu ali drugi enakovredni listini, ki v skladu s poslovno prakso pomeni zahtevek za plačilo (v nadaljnjem besedilu: račun).

(2)

Če se pogodbene stranke dogovorijo za obročno odplačevanje denarnih obveznosti, se določbe tega zakona uporabljajo za vsak obrok posebej.

8. člen

(ponudnik plačilnih storitev)

Ponudnik plačilnih storitev je banka ali hranilnica, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, opravlja plačilne storitve.

9. člen

(očitno nepravičen pogodbeni dogovor)

(1)

Očitno nepravičen pogodbeni dogovor je dogovor, ki očitno nepravično do upnika določa rok plačila ali višino zamudnih obresti ali povrnitev stroškov izterjave.

(2)

Očitno nepravičen je dogovor o:

-

izključitvi nadomestila za stroške izterjave,

-

izključitvi plačila zamudnih obresti,

-

plačilnem roku, daljšem od 60 dni, če je dolžnik gospodarski subjekt in rok ni določen v pisni obliki, ali

-

plačilnem roku, daljšem od 30 dni, če je dolžnik javni organ.

(3)

Pri presoji, ali je pogodbeni dogovor, za katerega ne velja prejšnji odstavek, očitno nepravičen, se upoštevajo vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa:

-

odstopanje pogodbenega dogovora od dobrih poslovnih običajev,

-

načelo vestnosti in poštenja, načelo prepovedi zlorabe pravic in druga načela civilnega prava,

-

narava blaga ali storitve, in

-

obstoj objektivnih razlogov za odstopanje od določb tega zakona.

(4)

Očitno nepravičen pogodbeni dogovor je ničen.

(5)

Pravni interes za vložitev tožbe, s katero se zahteva ugotovitev ničnosti očitno nepravičnega pogodbenega dogovora, imajo tudi:

-

gospodarsko interesno združenje, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,

-

samostojna strokovno poslovna organizacija in

-

druga organizacija, ki je pravna oseba, ustanovljena za varovanje pravic in interesov svojih članov, če je od njene ustanovitve do trenutka vložitve tožbe že poteklo najmanj eno leto, in ki dejansko deluje.

II. DOLOČITEV PLAČILNEGA ROKA

10. člen

(plačilni rok)

(1)

Plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od:

-

60 dni od dneva prejema računa,

-

60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen,

-

60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali

-

60 dni od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

(2)

Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni, če je dolžina roka dogovorjena pisno in tak rok ne pomeni očitno nepravičnega dogovora.

11. člen

(plačilni rok, kadar je dolžnik javni organ)

(1)

Če je dolžnik javni organ in drug zakon ne določa drugače, plačilni rok ne sme biti daljši od:

-

30 dni od dneva prejema računa,

-

30 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen,

-

30 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali

-

30 dni od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

(2)

Rok, v katerem mora dolžnik, ki je javni organ, pregledati blago iz četrte alineje prejšnjega odstavka, ne sme biti daljši od 30 dni. Pogodbeni stranki se lahko pisno dogovorita, da je rok za pregled blaga ali storitve daljši od 30 dni, če tak rok ne pomeni očitno nepravičnega pogodbenega dogovora.

(3)

Če je dolžnik javni organ, mora biti daljši rok pregleda blaga iz prejšnjega odstavka opredeljen že v razpisni dokumentaciji.

[Opomba TFL: ZDIUPZ določa posebno ureditev. Za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je RS in opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni, je plačilni rok največ 60 dni. Ukrep velja do 31. decembra 2027.]

12. člen

(določitev plačilnega roka, če ta ni dogovorjen)

(1)

Če rok plačila obveznosti dolžnika ni dogovorjen, mora dolžnik svojo denarno obveznost izpolniti v 30 dneh od dneva, ko je prejel račun.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek mora dolžnik svojo obveznost izpolniti:

-

v 30 dneh od dneva, ko je prejel blago ali je bila opravljena storitev, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen,

-

v 30 dneh po prejemu blaga ali opravi storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila opravljena storitev, ali

-

v 30 dneh od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

(3)

Rok, v katerem mora dolžnik opraviti pregled blaga iz tretje alineje prejšnjega odstavka, ne sme biti daljši od 30 dni. Pogodbeni stranki se lahko pisno dogovorita, da je rok za pregled blaga ali storitve daljši od 30 dni, če to ne pomeni očitno nepravičnega pogodbenega dogovora.

(4)

Če je dolžnik javni organ, mora biti daljši rok pregleda blaga iz prejšnjega odstavka opredeljen že v razpisni dokumentaciji.

III. POSLEDICE ZAMUDE

13. člen

(višina zamudnih obresti, če je dolžnik javni organ)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, se upnik in dolžnik, ki je javni organ, ne smeta dogovoriti, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom, ki določa predpisano višino zamudnih obresti.

14. člen

(povrnitev stroškov izterjave)

(1)

Če je dolžnik v zamudi, je upnik za vsako terjatev od dolžnika upravičen zahtevati plačilo nadomestila stroškov izterjave.

(2)

Stroški izterjave iz prejšnjega odstavka znašajo 40 eurov.

(3)

Stroški izterjave iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe.

(4)

Pravica upnika iz prvega odstavka tega člena zastara v treh letih od dneva nastanka zamude.

(5)

Določbi prvega in drugega odstavka tega člena ne omejujeta ali izključujeta pravice do povračila preostanka stroškov, povezanih z izterjavo, ki jih je upnik upravičen zahtevati v skladu s pogodbo ali drugimi predpisi.

IV. VEČSTRANSKI POBOT

1. Večstranski pobot in ureditev delovanja sistemov večstranskega pobota

15. člen

(večstranski pobot)

(1)

Večstranski pobot je način prenehanja neposredno in posredno vzajemnih denarnih obveznosti.

(2)

Večstranski pobot se izvaja na podlagi pogodbe o opravljanju večstranskega pobota.

16. člen

(prenehanje obveznosti)

Denarne obveznosti dolžnikov, ki prenehajo z večstranskim pobotom, prenehajo v trenutku izvedbe večstranskega pobota.

17. člen

(pogodba o opravljanju večstranskega pobota)

(1)

Pogodba o opravljanju večstranskega pobota je pogodba, ki jo upravljavci sistema večstranskega pobota sklenejo z dolžnikom, ki želi svojo obveznost vnesti v sistem večstranskega pobota.

(2)

S pogodbo o opravljanju večstranskega pobota se upravljavci zavežejo, da bodo v skladu s tem zakonom izvedli večstranski pobot, dolžnik pa, da bo za uspešno izveden večstranski pobot plačal dogovorjeno nadomestilo.

(3)

Če v pogodbi o opravljanju večstranskega pobota ni navedeno, da je sklenjena le za posamezen krog večstranskega pobota, velja do odpovedi.

18. člen

(prijava nedospelih denarnih obveznosti)

V večstranski pobot se lahko prijavi tudi nedospela denarna obveznost, če se upnik in dolžnik o tem pisno dogovorita.

19. člen

(ureditev razmerij med upnikom in dolžnikom)

(1)

Po izvedenem krogu večstranskega pobota posredujejo upravljavci večstranskega pobota vsakemu udeležencu izvedenega kroga večstranskega pobota poročilo o rezultatih.

(2)

Poročilo o rezultatih vsebuje najmanj navedbo skupnega zneska vseh obveznosti, ki so bile pobotane do posameznega upnika.

(3)

Poročilo o rezultatih je podlaga za ureditev medsebojnih razmerij med upnikom in dolžnikom pri izkazovanju obveznosti in terjatev v poslovnih knjigah.

(4)

Poročilo o rezultatih je lahko posredovano v elektronski obliki.

20. člen

(načela delovanja sistema večstranskega pobota)

Upravljavci sistemov večstranskega pobota zagotovijo:

-

da sistemi zagotavljajo varno, popolno in pravočasno izpeljavo večstranskega pobota,

-

da udeleženci v postopku večstranskega pobota čim prej pridobijo poročilo o opravljenem večstranskem pobotu,

-

elektronsko hrambo dokazil o opravljenih večstranskih pobotih,

-

enakovreden položaj vseh udeležencev večstranskega pobota,

-

neprekinjeno delovanje sistemov, in

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1)

Časovnica