ZDIUPZ – Zakon o dodatnih interventnih ukrepih...

3976. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ)

Razglašam Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-436

Ljubljana, dne 25. decembra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O DODATNIH INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA (ZDIUPZ)

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina)

(1)

S tem zakonom se zaradi izboljšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev in zagotavljanja dodatnih zmogljivosti določajo dodatni interventni ukrepi na področju zdravstva.

(2)

S tem zakonom se za namen iz prejšnjega odstavka:

1.

spreminjajo in dopolnjujejo določbe naslednjih zakonov:

-

Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22, 141/22 - ZNUNBZ, 76/23, 136/23 - ZIUZDS, 112/24 - ZDIUZDZ in 32/25 - ZZDej-N),

-

Zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu (Uradni list RS, št. 102/24),

2.

odstopa od določb naslednjih zakonov:

-

Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 - ZZUOOP, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ, 196/21 - ZDOsk, 100/22 - ZNUZSZS, 132/22 - odl. US, 141/22 - ZNUNBZ, 14/23 - odl. US, 84/23 - ZDOsk-1, 102/24 - ZZKZ in 32/25; v nadaljnjem besedilu: ZZDej),

-

Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/12 - ZUJF, 21/13 - ZUTD-A, 91/13, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 111/13 - ZMEPIZ-1, 95/14 - ZUJF-C, 47/15 - ZZSDT, 61/17 - ZUPŠ, 64/17 - ZZDej-K, 36/19, 189/20 - ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 - ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 - ZNUZSZS, 141/22 - ZNUNBZ, 40/23 - ZČmIS-1, 78/23 in 32/25 - ZZDej-N; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ),

3.

določajo začasni ukrepi na področju opravljanja javne zdravstvene službe in opravljanja zdravstvenih storitev pri izvajalcih, vključenih v mrežo javne zdravstvene službe.

II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV

1. Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema

2. člen

(1)

V Zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (Uradni list RS, št. 100/22, 141/22 - ZNUNBZ, 76/23, 136/23 - ZIUZDS, 112/24 - ZDIUZDZ in 32/25 - ZZDej-N) se v 14. členu v prvem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi:

»-

pooblastilo za predpis medicinskih pripomočkov, ki ga lahko prenese na diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika ali višjo medicinsko sestro oziroma višjega zdravstvenega tehnika.«.

(2)

V četrtem odstavku se letnica »2025« nadomesti z letnico »2027«.

2. Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu

3. člen

V Zakonu o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu (Uradni list RS, št. 102/24) se v 22. členu v prvem odstavku v 22. točki besedilo »in upravne ter sistemske nadzore v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost« črta.

4. člen

V 30. členu se za devetim odstavkom doda nov deseti odstavek, ki se glasi:

»(10)

Kadar se agenciji, ministrstvu, pristojnemu za zdravje, izvajalcem zdravstvene dejavnosti, agenciji, pristojni za zdravila in medicinske pripomočke, ali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije dostop do podatkov, do katerih so upravičeni v skladu s področnimi predpisi, omogoča prek informacijskih rešitev na infrastrukturi Nacionalnega inštituta za javno zdravje oziroma javnega podjetja, kot ga določa zakon, ki ureja digitalizacijo zdravstva, se identifikacija in avtentikacija pooblaščenih uporabnikov za dostop do podatkov ali druga z zakonom določena opravila lahko izvajajo na podlagi podatkov, kot jih je za uporabnike eZdravja določal Zakon o zbirkah podatkov na področju zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ, 196/21 - ZDOsk, 206/21 - ZDUPŠOP, 141/22 - ZNUNBZ, 18/23 - ZDU-1O, 84/23 - ZDOsk-1 in 112/24 - ZDIUZDZ).«.

5. člen

V 37. členu se v prvem odstavku za besedo »kakovosti« dodata vejica in besedilo »ki predstavlja nadzor z vidika vzpostavitve in vzdrževanja sistema upravljanja in ravnanja s kakovostjo, zlasti vzpostavitve sistema obvladovanja varnostnih incidentov, uporabe kliničnih smernic, spremljanja in analiziranja kazalnikov kakovosti, spoštovanja minimalnih standardov za vzpostavitev in vzdrževanje sistema vodenja kakovosti ter doseganja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave,«.

III. ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV

1. Zakon o zdravstveni dejavnosti

6. člen

(dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti)

(1)

Ne glede na 3.b člen ZZDej ministrstvo, pristojno za zdravje, kadar na podlagi primerjave evidence iz 3.c člena ZZDej in podatkov iz poslovnega registra ugotovi, da ima subjekt v poslovnem registru vpisano vrsto zdravstvene dejavnosti, nima pa dovoljenja za opravljanje te vrste zdravstvene dejavnosti, pri čemer na ministrstvu, pristojnem za zdravje, ni vložena vloga za izdajo dovoljenja za opravljanje te vrste zdravstvene dejavnosti, o tem nemudoma obvesti:

-

inšpekcijo, pristojno za zdravje, ki po uradni dolžnosti izvede postopek inšpekcijskega nadzora,

-

Finančno upravo Republike Slovenije,

-

pristojni registrski organ, ki po uradni dolžnosti pri navedenem subjektu izvede postopek izbrisa te vrste zdravstvene dejavnosti iz poslovnega registra.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek v primeru, če okoliščino, da nek pravni subjekt zdravstvene storitve ali zdravstveno dejavnost opravlja brez dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ugotovi drug pristojni organ, o tem nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za zdravje, in organe iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.

7. člen

(mreža službe nujne medicinske pomoči in pogodbeno sodelovanje)

(1)

Ne glede na prvi odstavek 5. člena ZZDej mrežo službe nujne medicinske pomoči, upoštevajoč merila iz drugega odstavka 4. člena ZZDej, na predlog ministra, pristojnega za zdravje, določi Vlada Republike Slovenije in jo objavi tudi na osrednjem spletnem mestu organov državne uprave, neodvisno od določitve mreže javne zdravstvene službe.

(3)

Ne glede na osmi odstavek 5. člena ZZDej lahko javni zavod za namen celostne zdravstvene obravnave in boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev, kadar tega ne more zagotavljati v sodelovanju z drugim javnim zavodom, kar izkaže z dokazilom o izvedenem preverjanju možnosti takšnega sodelovanja, pogodbeno sodeluje tudi na način sklenitve pogodbe o medsebojnem sodelovanju, ki jo v skladu s pravili obligacijskega prava za največ 12 mesecev zaradi nemotenega zagotavljanja celostne zdravstvene obravnave sklene z izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki opravlja naslednjo vrsto zdravstvene dejavnosti:

-

zobotehnika,

-

laboratorijska dejavnost ali

-

ortotika in protetika.

(4)

Ne glede na osmi odstavek 5. člena ZZDejlahko za namen nemotenega izobraževalnega procesa in celostne zdravstvene obravnave javni zavod sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, vključno z dopolnilnim delom, tudi z zdravnikom ali zobozdravnikom, ki na medicinski fakulteti pridobi naziv visokošolskega učitelja ter na tej fakulteti izvaja pedagoško obveznost v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in ni zaposlen v okviru mreže javne zdravstvene službe, pri čemer nabor zdravstvenih storitev, ki jih, upoštevajoč njihovo naravo, zahtevnost in kompleksnost, lahko opravlja tak zdravnik oziroma zobozdravnik, določi minister, pristojen za zdravje.

(5)

Glede višine plačila na podlagi pogodbe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabi četrti odstavek 53.c člena ZZDej, pri čemer velja, da lahko javni zavod plača izvajanje posamezne vrste zdravstvene dejavnosti ali vrste zdravstvenih storitev drugemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti največ do višine, do katere je upravičen, če bi te storitve opravil sam na podlagi pogodbe o financiranju zdravstvene dejavnosti, oziroma do višine, ki jo določa cenik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Javni zavod vodi evidenco o sklenjenih pogodbah iz tretjega in četrtega odstavka tega člena in o tem poroča svetu zavoda in ministrstvu, pristojnemu za zdravje, v skladu s 53.c členom ZZDej.

(6)

Ukrep iz četrtega odstavka tega člena velja do 31. decembra 2026.

8. člen

(služba nujne medicinske pomoči)

Ne glede na drugi stavek prvega odstavka 6. člena ZZDej javni zdravstveni zavodi službo nujne medicinske pomoči izvajajo:

-

v urgentnem centru,

-

v satelitskem urgentnem centru,

-

na lokacijah, kjer so stacionirane mobilne enote nujne medicinske pomoči, in

-

na dežurnih mestih, ki so del mreže službe nujne medicinske pomoči.

9. člen

(pogoj za člana sveta zavoda)

Ne glede na 2. točko četrtega odstavka 28.a člena ZZDej mora član sveta zavoda, ki ni predstavnik delavcev zavoda, potrdilo organizacije iz 4. točke drugega odstavka 29. člena ZZDej predložiti najpozneje v 12 mesecih od imenovanja.

10. člen

(pogoji za direktorja javnega zdravstvenega zavoda)

(1)

Ne glede na drugi odstavek 29. člena ZZDej:

-

direktorju javnega zdravstvenega zavoda ni treba izpolnjevati pogoja iz 2. točke drugega odstavka 29. člena ZZDej,

-

se kot potrdilo iz prvega stavka 4. točke drugega odstavka 29. člena ZZDej prizna tudi potrdilo visokošolskega zavoda, ki ima v drugi državi akreditiran oziroma ustrezno priznan študijski program s področja managementa v zdravstvu,

-

se potrdilo iz 4. točke drugega odstavka 29. člena ZZDej lahko predloži v 12 mesecih od sklepa o izbiri.

(2)

Ne glede na tretji odstavek 29. člena ZZDej strokovnemu direktorju javnega zdravstvenega zavoda ni treba izpolnjevati pogoja iz 2. točke drugega odstavka 29. člena ZZDej.

(3)

Ne glede na sedmi odstavek 29. člena ZZDej se izjema zaposlitve direktorja javnega zdravstvenega zavoda oziroma strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda za krajši delovni čas v aktu o ustanovitvi ali statutu določi na način, da je na delovnem mestu direktorja javnega zdravstvenega zavoda oziroma strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda zaposlen najmanj 60 odstotkov polnega delovnega časa in skupaj v tem javnem zdravstvenem zavodu najmanj 80 odstotkov polnega delovnega časa. Ne glede na prejšnji stavek se za javni zdravstveni zavod, v katerem je ob nastopu mandata direktorja zdravstvenega zavoda ali strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda število zaposlenih za polni delovni čas manjše od 150, kot minimalni obseg zaposlitve na delovnem mestu direktorja javnega zdravstvenega zavoda oziroma strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda določi:

-

za strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda: 30 odstotkov polnega delovnega časa,

-

za direktorja javnega zdravstvenega zavoda: 60 odstotkov polnega delovnega časa.

(4)

Ne glede na deseti odstavek 29. člena ZZDej pomočniku direktorja javnega zdravstvenega zavoda ni treba izpolnjevati pogoja iz 5. točke drugega odstavka 29. člena ZZDej.

11. člen

(plačilo mentorstva)

(1)

Ne glede na 33. člen ZZDej se sredstva za plačilo stroškov mentorstva v okviru izvajanja praktičnega pouka učencev in študentov zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(2)

Podrobnejši način zagotavljanja sredstev iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje.

12. člen

(zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva)

Ne glede na peti odstavek 51.a člena ZZDej mora javni zdravstveni zavod oziroma koncesionar izvajalcu neprekinjenega zdravstvenega varstva najpozneje v 15 dneh od prejema pisnega poziva izvajalca neprekinjenega zdravstvenega varstva posredovati seznam zaposlenih zdravstvenih delavcev, iz katerega so razvidni njihov poklic in kompetence, delež zaposlitve in morebitne omejitve ter obseg mesečnega vključevanja v program neprekinjenega zdravstvenega varstva pri lastnem delodajalcu.

13. člen

(vsebina predpisa o neprekinjenem zdravstvenem varstvu)

Ne glede na tretji odstavek 53. člena ZZDej minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi tudi izvajanje obveznosti vključevanja zdravstvenih delavcev v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva iz 51.a člena ZZDej v program iz 53. člena ZZDej.

14. člen

(upravni nadzor)

(1)

Ne glede na 80. člen ZZDej in ne glede na 48. člen Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 - ZZdrS-J, 102/24 - ZZKZ, 112/24 - ZDIUZDZ in 32/25 - ZZDej-N; v nadaljnjem besedilu: ZIUZDS) ministrstvo, pristojno za zdravje, opravlja upravni nadzor, ki obsega nadzor nad izvajanjem predpisov s področja opravljanja zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja ter področja materialnega poslovanja in lahko zajema nadzor:

-

izvajalca zdravstvene dejavnosti v celoti ali njegove posamezne notranje organizacijske enote,

-

posameznega zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca ali

-

nadzor zdravstvene obravnave posameznega primera.

(2)

Upravni nadzor se opravlja kot redni nadzor na podlagi programa ali kot izredni nadzor, ki se uvede po uradni dolžnosti ali na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pacienta ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, pristojne zbornice ali strokovnega združenja, zastopnika pacientovih pravic ter drugih državnih organov (npr. Varuh človekovih pravic, Komisija za preprečevanje korupcije, Informacijski pooblaščenec).

(3)

Postopek upravnega nadzora se začne s sklepom o začetku upravnega nadzora, ki ga izda minister, pristojen za zdravje, in vsebuje:

-

navedbo predsednika in članov komisije (nadzorna komisija),

-

navedbo namena in predvidenega obsega nadzora,

-

rok, v katerem se nadzor zaključi.

(4)

Upravni nadzor obsega naslednja nadzorna dejanja:

1.

pregled listinske dokumentacije in pridobitev njenih kopij,

2.

pregled podatkov oziroma dokumentacije, ki se hrani v informatizirani obliki, in pridobitev kopij,

3.

pogovor z zdravstvenimi delavci oziroma zdravstvenimi sodelavci ali drugimi zaposlenimi pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti,

4.

pogovor s pacientom ali njegovim ožjim družinskim članom,

5.

pregled listin,

6.

ogled in pregled posameznih objektov, prostorov, opreme in predmetov izvajalca zdravstvene dejavnosti,

7.

fotografiranje ali snemanje na drug nosilec vizualnih podatkov oseb, objektov, prostorov, opreme in predmetov izvajalca zdravstvene dejavnosti,

8.

brezplačni vpogled oziroma pridobitev podatkov iz uradnih evidenc in drugih podatkov, ki se nanašajo na nadzorovanega izvajalca zdravstvene dejavnosti,

9.

druga nadzorna dejanja glede na namen upravnega nadzora.

(5)

O ugotovitvah upravnega nadzora nadzorna komisija poda poročilo ministru, pristojnemu za zdravje, v katerem lahko predlaga naslednje ukrepe:

-

odpravo organizacijskih, materialnih in drugih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, prepoved opravljanja zdravstvene dejavnosti ali zdravstvenih storitev, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, ki bi lahko povzročile neposredno nevarnost za zdravje ljudi,

-

začetek disciplinskega postopka po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ali postopka za ugotovitev morebitne odškodninske odgovornosti odgovorne osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega delavca, zdravstvenega sodelavca ali drugega zaposlenega pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti,

-

naznanitev suma storitve kaznivega dejanja pristojnim organom pregona,

-

vložitev predloga za izvedbo drugega nadzora iz 76. člena ZZDej.

(6)

Nadzorna komisija poročilo iz prejšnjega odstavka pošlje v mnenje izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri katerem se opravlja nadzor. Upravni nadzor se zaključi s poročilom iz prejšnjega odstavka, v primeru predlaganih ukrepov pa z odreditvijo ukrepov ministrstva, pristojnega za zdravje.

(7)

Izvajalec zdravstvene dejavnosti o posameznih izvedenih ukrepih v za to določenih rokih poroča ministru, pristojnemu za zdravje. Če je iz poročila iz prejšnjega stavka razvidno, da izvedeni ukrepi niso zadovoljivi oziroma pomanjkljivosti niso bile odpravljene, vzroki za neizvedbo ukrepov oziroma odpravo pomanjkljivosti pa so na strani izvajalca zdravstvene dejavnosti, ministrstvo, pristojno za zdravje, začne postopek odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 3.b člena ZZDej ali poda svetu zavoda pobudo za razrešitev direktorja, če gre za javni zdravstveni zavod ali drug javni zavod iz 8. člena ZZDej. Če je bil upravni nadzor opravljen v javnem zdravstvenem zavodu ali drugemu javnem zavodu iz 8. člena ZZDej, o ugotovitvah nadzora, ukrepih in izvajanju ukrepov direktor zavoda obvesti svet zavoda.

(8)

V primeru ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti izvajalec zdravstvene dejavnosti poročilo iz petega odstavka tega člena obravnava v okviru organov, pristojnih za kakovost in varnost zdravstvene dejavnosti, in o tem poroča ministrstvu, pristojnemu za zdravje.

(9)

V primeru izrednega upravnega nadzora se predlagatelju iz drugega odstavka tega člena na njegovo zahtevo posreduje povzetek poročila iz petega odstavka tega člena in informacije o odrejenih ukrepih.

(10)

Ministrstvo, pristojno za zdravje, za namen spremljanja zakonitosti dela izvajalcev zdravstvene dejavnosti vodi evidenco izvedenih upravnih nadzorov in izrečenih ukrepov, ki vsebuje:

1.

navedbo nadzorovanega izvajalca zdravstvene dejavnosti, njegove notranje organizacijske enote, nadzorovanega zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca ali nadzorovane zdravstvene obravnave,

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ)

Časovnica