Zakon o arbitraži (ZArbit)

1979. Zakon o arbitraži (ZArbit)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o arbitraži (ZArbit)

Razglašam Zakon o arbitraži (ZArbit), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. aprila 2008.

003-02-4/2008-34

Ljubljana, dne 5. maja 2008

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ARBITRAŽI (ZArbit)

I. poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(veljavnost zakona)

(1)

Ta zakon se uporablja za arbitraže s sedežem v Republiki Sloveniji ne glede na to, ali so stranke postopka domače ali tuje osebe (v nadaljnjem besedilu: domača arbitraža).

(2)

Določbe 11., 12. in 31. člena tega zakona se uporabljajo tudi v primeru, ko je sedež arbitraže v tujini (v nadaljnjem besedilu: tuja arbitraža) ali še ni določen.

(3)

Dokler sedež arbitraže ni določen, je sodišče v Republiki Sloveniji pristojno za odločanje o zadevah iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona, če ima katera od strank sedež, stalno prebivališče ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.

(4)

Za priznanje in izvršitev arbitražnih odločb in začasnih ukrepov tuje arbitraže se uporabljata 42. in 43. člen tega zakona.

2. člen

(mednarodni izvor in splošna načela)

(1)

Pri razlagi določb tega zakona je treba upoštevati potrebo po spodbujanju enotne uporabe Vzorčnega zakona UNCITRAL o mednarodni trgovinski arbitraži ter načelo vestnosti in poštenja.

(2)

Vprašanja, ki niso izrecno urejena v tem zakonu, se rešujejo skladno s splošnimi načeli, na katerih temelji ta zakon.

3. člen

(pomen izrazov in uporaba določb)

(1)

Izraza, uporabljena v tem zakonu, imata naslednji pomen:

-

»arbitraža« je vsaka oblika arbitražnega postopka, ne glede na to, ali poteka pred stalnim ali začasnim telesom;

-

»arbitražni senat« je eden ali več arbitrov.

(2)

Z izjemo 32. člena tega zakona obsega svoboda strank, da same uredijo določeno vprašanje, tudi njihovo pravico, da za ureditev takšnega vprašanja pooblastijo tretjo osebo ali institucijo.

(3)

Kadar se ta zakon sklicuje na sporazum strank, se to nanaša tudi na arbitražna pravila, če se stranke nanje v sporazumu sklicujejo.

(4)

Razen 1. točke 29. člena in 1. točke drugega odstavka 36. člena tega zakona se določbe tega zakona, ki se nanašajo na tožbo ali odgovor na tožbo, uporabljajo tudi za nasprotno tožbo ali odgovor na nasprotno tožbo.

4. člen

(predmet in stranke arbitraže)

(1)

Predmet arbitražnega sporazuma je lahko vsak premoženjskopravni zahtevek. Drugi zahtevki so lahko predmet arbitražnega sporazuma samo, če se stranke glede zahtevka lahko poravnajo.

(2)

Arbitražni sporazum lahko sklene vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z Republiko Slovenijo in drugimi osebami javnega prava.

5. člen

(sporazum o pristojnosti tuje arbitraže)

Državljani in državljanke Republike Slovenije ter pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, se lahko sporazumejo, da bo o njihovem sporu odločala tuja arbitraža, razen v primeru, ko je za odločanje o sporu izključno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.

6. člen

(prejem pisnih sporočil)

(1)

Če se stranke ne dogovorijo drugače, se šteje, da je v arbitražnem postopku pisno sporočilo prejeto:

1.

če je bilo naslovniku vročeno osebno ali na njegovem sedežu, običajnem prebivališču ali poštnem naslovu; če vročitve na naštete načine ni moč opraviti tudi po razumnem iskanju, se pisno sporočilo šteje za prejeto, če je bilo poslano na naslovnikov zadnji znani sedež, običajno prebivališče ali poštni naslov s priporočenim pismom ali na kakšen drug način, ki dokazuje poskus vročitve;

2.

tistega dne, ko je bilo vročeno na enega od načinov iz prejšnje točke.

(2)

Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za vročanje v sodnem postopku.

7. člen

(odpoved pravici do ugovora)

Če v arbitražnem postopku ni upoštevana določba tega zakona, katere uporabo lahko stranke izključijo, ali določba arbitražnega sporazuma, pa stranka, ki ji je to znano ali bi ji moralo biti znano, še naprej sodeluje v arbitražnem postopku, ne da bi temu ugovarjala brez nepotrebnega odlašanja ali v roku, če je ta za podajo takšnega ugovora določen, se šteje, da se je odpovedala pravici do ugovora.

8. člen

(obseg sodne intervencije)

V zadevah, ki jih ureja ta zakon, lahko sodišče ukrepa samo v primerih, za katere je to s tem zakonom določeno.

9. člen

(pristojnost sodišča in postopek odločanja)

(1)

Okrožno sodišče v Ljubljani odloča o:

1.

dopustnosti ali nedopustnosti arbitražnega postopka (tretji odstavek 11. člena),

2.

imenovanju arbitra (tretji in četrti odstavek 14. člena),

3.

izločitvi arbitra (tretji odstavek 16. člena),

4.

prenehanju mandata arbitra (prvi odstavek 17. člena),

5.

pristojnosti arbitražnega senata (tretji odstavek 19. člena),

6.

razveljavitvi arbitražne odločbe (drugi odstavek 40. člena),

7.

razglasitvi izvršljivosti domačih (41. člen) in o priznanju tujih arbitražnih odločb (42. člen).

(2)

Sodišče odloča po pravilih nepravdnega postopka, o zadevah iz 1., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka pa po pravilih pravdnega postopka. Pred izdajo odločbe mora dati sodišče nasprotni stranki možnost, da se o zadevi izjavi. Na zahtevo stranke se lahko javnost izključi, če je za to izkazan upravičen interes.

(3)

O pritožbi zoper odločbo sodišča odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Izredna pravna sredstva niso dovoljena.

II. poglavje

ARBITRAŽNI SPORAZUM

10. člen

(opredelitev in oblika arbitražnega sporazuma)

(1)

Arbitražni sporazum je sporazum strank, da predložijo arbitraži v reševanje vse ali določene spore, ki so med njimi že nastali ali ki utegnejo nastati v zvezi z določenim pogodbenim ali nepogodbenim pravnim razmerjem. Arbitražni sporazum je lahko v obliki arbitražne klavzule v pogodbi ali v obliki samostojnega sporazuma.

(2)

Arbitražni sporazum mora biti sklenjen pisno. Sporazum je sklenjen pisno, če je vsebovan v listini, ki so jo stranke podpisale, če je sklenjen z izmenjavo pisem, telefaksov, brzojavov, elektronske pošte ali z drugimi sredstvi sporočanja ali shranjevanja podatkov, ki zagotavljajo dosegljiv in za kasnejšo uporabo primeren zapis arbitražnega sporazuma.

(3)

Šteje se, da je arbitražni sporazum sklenjen pisno tudi, če je vsebovan v listini, ki jo je ena stranka posredovala drugi ali jo je obema strankama posredovala tretja oseba, in katere vsebina po poslovnih običajih velja za vsebino pogodbe, če temu stranka pravočasno ne ugovarja.

(4)

Če se pogodba sklicuje na drug dokument, ki vsebuje arbitražno klavzulo (splošni pogoji poslovanja, besedilo druge pogodbe in podobno), je arbitražni sporazum veljaven pod pogojem, da je pogodba sklenjena skladno z drugim ali tretjim odstavkom tega člena in da zaradi sklicevanja arbitražna klavzula postane sestavni del pogodbe.

(5)

Arbitražni sporazum je veljaven tudi, če se nakladnica izrecno sklicuje na arbitražno klavzulo v ladjarski pogodbi.

(6)

Arbitražni sporazum je veljavno sklenjen tudi, če tožeča stranka vloži tožbo pred arbitražo, tožena stranka pa ne ugovarja pristojnosti arbitraže najkasneje v odgovoru na tožbo.

11. člen

(arbitražni sporazum in tožba o predmetu spora pred sodiščem)

(1)

Če je pred sodiščem vložena tožba v zadevi, ki je predmet arbitražnega sporazuma, se sodišče na ugovor tožene stranke izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže tožbo, razen če ugotovi, da arbitražni sporazum ne obstaja, je ničen, je prenehal veljati ali ga ni mogoče izpolniti.

(2)

Ugovor iz prejšnjega odstavka lahko tožena stranka poda najpozneje v odgovoru na tožbo.

(3)

Dokler ni oblikovan arbitražni senat, se lahko pred sodiščem vloži tožba za ugotovitev dopustnosti oziroma nedopustnosti arbitražnega postopka, zlasti zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.

(4)

Če je pred sodiščem začet postopek v skladu s prvim ali tretjim odstavkom tega člena, se arbitražni postopek lahko vseeno prične ali nadaljuje, arbitražni senat pa lahko izda odločbo tudi v času, ko je postopek pred sodiščem še v teku.

12. člen

(arbitražni sporazum in začasni ukrepi sodišča)

Obstoj arbitražnega sporazuma ni ovira za to, da sodišče na predlog strank pred ali med arbitražnim postopkom v zvezi s predmetom arbitražnega postopka izda začasni ukrep za zavarovanje. To velja tudi, če arbitražni postopek poteka v tujini.

III. poglavje

SESTAVA ARBITRAŽNEGA SENATA

13. člen

(število arbitrov)

(1)

Število arbitrov določijo stranke.

(2)

Če stranke ne določijo števila arbitrov, so arbitri trije.

14. člen

(imenovanje arbitrov)

(1)

Če se stranke ne sporazumejo drugače, državljanstvo arbitra ne sme biti ovira pri njegovem imenovanju.

(2)

Ob upoštevanju določb četrtega in petega odstavka tega člena se stranke lahko sporazumejo o postopku imenovanja arbitrov.

(3)

Če se stranke ne sporazumejo o postopku imenovanja arbitrov:

1.

imenuje v primeru, ko so arbitri trije, vsaka stranka enega arbitra, tako imenovana arbitra pa imenujeta tretjega arbitra; če ena stranka v 30 dneh od prejema zahteve druge stranke za imenovanje arbitra tega ne stori ali če se arbitra v 30 dneh, potem ko sta bila imenovana, ne sporazumeta o imenovanju tretjega arbitra, arbitra na zahtevo stranke imenuje sodišče;

2.

imenuje v primeru, ko je arbiter en, pa se stranke o njegovem imenovanju ne morejo sporazumeti, arbitra na zahtevo stranke sodišče.

(4)

Če se stranke sporazumejo o postopku imenovanja arbitrov, pa pri imenovanju arbitrov:

1.

stranka ne ravna v skladu z dogovorjenim postopkom, ali

2.

stranke oziroma imenovani arbitri ne dosežejo sporazuma v skladu z dogovorjenim postopkom, ali

3.

tretja oseba, vključno z institucijo, ne opravi kakšne od svojih nalog v skladu z dogovorjenim postopkom, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da sprejme potrebne ukrepe, razen če je s sporazumom o postopku imenovanja arbitrov predviden drug način imenovanja arbitrov.

(5)

Proti odločitvi sodišča iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni pritožbe. Sodišče mora pri imenovanju arbitra upoštevati vse dogovorjene kvalifikacije in okoliščine, ki naj zagotovijo imenovanje neodvisnega in nepristranskega arbitra. Sodišče lahko imenuje arbitra z drugim državljanstvom, kot ga imajo stranke, če je to potrebno zaradi zagotovitve neodvisnosti in nepristranosti arbitraže.

15. člen

(razlogi za izločitev arbitra)

(1)

Komur je ponujeno, da bi bil arbiter, mora razkriti vse okoliščine, ki bi lahko vzbujale utemeljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti. Arbiter mora od imenovanja dalje in ves čas arbitražnega postopka strankam brez odlašanja razkriti vse takšne okoliščine, razen če je stranke z njimi seznanil že prej.

(2)

Izločitev arbitra se lahko zahteva le, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo utemeljen dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti, ali če arbiter nima kvalifikacij, ki so bile dogovorjene med strankami. Stranka lahko zahteva izločitev arbitra, ki ga je imenovala ali pri imenovanju katerega je sodelovala, le zaradi razlogov, za katere je izvedela po imenovanju.

16. člen

(postopek izločitve arbitra)

Zakon o arbitraži (ZArbit)

Časovnica