1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. decembra 1989.
Ljubljana, dne 27. decembra 1989.
Predsednik Janez Stanovnik l. r.
Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79, 36/83, 46/86 in 34/88) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Z A K O N
o sodnih taksah
Pred sodišči v Republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del.
2.
v postopku izvršbe in zavarovanja, razen za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij oziroma v zvezi z delom,
3.
v nepravdnem postopku,
4.
v zemljiškoknjižnem postopku,
5.
v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave in v likvidacijskem postopku,
6.
v postopku za registracijo,
7.
v kazenskem postopku na zasebno tožbo,
9.
v drugih primerih, ki jih določa zakon ali taksna tarifa.
(1)
S tem zakonom predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja.
(2)
Za odločbo sodišča prve stopnje mora plačati takso tožnik oziroma predlagatelj.
(3)
Če mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna; v zapuščinskem postopku pa so dediči dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem.
(1)
Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost.
(2)
Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi drugače določeno, nastane taksna obveznost:
1.
za vlogo — takrat, ko se vloga izroči, za vlogo, dano na zapisnik pa takrat, ko je zapisnik končan;
2.
za sodno odločbo - takrat, ko je obravnava zaključena, če stranka ni navzoča na obravnavi, pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe;
3.
za poprečno takso v zapuščinskem postopku - takrat, ko je zapuščinska obravnava končana;
4.
za poprečno takso v stečajnem postopku — takrat, ko postane odločba o delitvi pravnomočna; v postopku prisilne poravnave pa takrat, ko postane pravnomočna odločba, s katero se potrdi sklenjena poravnava;
5.
za sodne prepise - takrat, ko se prepis zahteva;
6.
za druga dejanja - takrat, ko se dejanje zahteva oziroma ko sodišče začne postopek.
V upravnih sporih v stvareh socialnega varstva se taksa plača samo, če stranka v postopku ni uspela. Taksna obveznost za tožbo nastane, ko je sodna odločba, s katero je tožba zavrnjena ali zavržena, vročena stranki.
(1)
Sodne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah (sodni kolki), gotovini oziroma z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Takse ni mogoče plačati s taksnimi vrednotnicami, če je bila vloga posredovana sodišču po elektronski poti.
(2)
V gotovini oziroma z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti se plačujejo takse tedaj, kadar mora taksni zavezanec plačati takso nad zneskom, določenim v predpisu iz četrtega odstavka tega člena. Pri plačilu taks se znesek takse zaokroži tako, da se znesek do 50 par ne upošteva, znesek nad 50 par pa se zaokroži na 1 dinar.
(3)
Takso v gotovini vplača taksni zavezanec na prehodni račun sodnih taks. Potrdilo o vplačilu takse se priloži vlogi, za katero je taksa plačana. Če je taksa vplačana z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti, plačilo takse ugotovi in na pisanju pisno potrdi uradna oseba pristojnega sodišča.
(4)
Tiskanje sodnih kolkov, dajanje v obtok, distribucijo, umik iz uporabe in zamenjavo ter znesek, do katerega se plačujejo sodne takse v taksnih vrednotnicah, predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
(5)
Za vloge strank ter odločbe, prepise, potrdila oziroma izpiske sodišča, ki so v skladu z zakonom ali mednarodno pogodbo posredovani z uporabo informacijske tehnologije, se taksa predpisana s taksno tarifo lahko zniža v odstotku oziroma številu točk, ki ga določi Vlada Republike Slovenije.
(6)
Določbe tega zakona o plačilu takse v gotovini se smiselno uporabljajo tudi za plačevanje taks z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti, če ta zakon ne določa drugače.
(1)
Taksne obveznosti se določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oziroma predmeta, izraženem v odstotkih. Vrednost zahtevka oziroma predmeta in razponi vrednosti so v tem zakonu določeni s številom točk.
(2)
Vrednost točke po tem zakonu znaša 1 dinar.
(3)
Vlada Republike Slovenije lahko uskladi vrednost točke, določene v prejšnjem odstavku, z gibanjem stroškov za delo sodišč v sorazmerju z rastjo cen življenjskih potrebščin na območju SR Slovenije.
(4)
Pri odmeri takse se vzame kot osnova za izračun takse vrednosti točke na dan nastanka taksne obveznosti.
(5)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri izračunu sodne takse, katero je potrebno plačati na podlagi opomina, uporabi vrednost točke, ki velja v času izdaje opomina, pri prisilni izterjavi sodne takse pa vrednost točke na dan, ko pristojni davčni urad izda taksnemu zavezancu ustrezno odločbo (drugi odstavek 29. člena) oziroma na dan izdaje sklepa iz prvega odstavka 30. člena tega zakona.
(6)
Ko sodišče odloča o povrnitvi stroškov postopka, upošteva pri odmeri višine teh stroškov za izračun takse vrednost točke na dan izdaje sklepa.
(7)
Če se taksna obveznost določa v sorazmerju z vrednostjo zahtevka, se pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka in pri odločanju o vrnitvi takse (32. do 36. člen tega zakona) najprej znesek plačane takse preračuna v točke po vrednosti točke na dan plačila takse, nato pa pri izračunu zneska stroškov, ki jih je treba povrniti oziroma zneska takse, ki ga je treba vrniti, uporabi vrednost točke na dan odločanja.
(1)
Če taksa ni plačana ali ni plačana v celoti, to ni ovira za sodni postopek ali za opravo posameznega dejanja, če ni v zakonu ali v taksni tarifi določeno drugače.
(2)
Če stranka zahteva, je sodišče dolžno sprejeti naravnost od nje tudi vloge, ki sploh niso kolkovane ali so premalo kolkovane.
(1)
Pravica, zahtevati plačilo sodne takse, zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati.
(2)
Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.
(1)
Prihodki od sodnih taks so prihodki Republike Slovenije.
(2)
Republika odstopa ta prihodek občinam v sorazmerju z deležem posamezne občine v splošni porabi občin.
(3)
Način zbiranja in delitev sredstev med občine predpiše republiški sekretar za pravosodje in upravo.
(1)
Plačila sodnih taks so oproščeni država in državni organi, lokalne samoupravne skupnosti, humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.
(2)
Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, se je sodišče dolžno obrniti za pojasnilo na ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(3)
Takse se tudi ne plača v primeru, kadar tako določa poseben zakon.
-
za prvi predlog za vknjižbo in za prvo vknjižbo lastninske pravice na zgradbi ali posameznem delu zgradbe,
-
za prijavo terjatev delavcev po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 8/96, 39/97 in 52/99),
-
za vlogo o umiku in za odločbo o umiku tožbe, predloga, pravnega sredstva oziroma druge vloge,
-
v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
(2)
Taksa se ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma osebe, ki je po predpisih rodbinskega prava izenačena z zakoncem.
(3)
Takse ne plača delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in učenec ali študent v individualnih delovnih sporih zoper organizacijo oziroma delodajalca v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim ali občasnim opravljanjem dela.
(1)
V postopku v socialnih sporih, ki so premoženjske narave, se plača taksa po taksni tarifi, ki je določena za pravdni postopek, zmanjšana za 70%.
(2)
Plačilo takse v socialnih sporih zapade v plačilo z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka.
(1)
Sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko sodišče stranki plačilo taks tudi odloži do izdaje odločbe ali pa ji dovoli obročno plačilo.
(3)
Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke. Predlogu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov iz prvega odstavka tega člena, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov iz prvega odstavka tega člena v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju.
(4)
Predpis o izdaji potrdil iz prejšnjega odstavka in o kriterijih za oprostitev izda minister, pristojen za finance.
(1)
Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje.
(2)
V primeru iz 5. člena tega zakona obsega taksna oprostitev tudi vloge, vložene pred predlogom za taksno oprostitev, če je predlog vložen pred pretekom roka, določenega za plačilo takse.
(3)
Oprostitev plačila taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev stranki priznana.
(1)
Skrbnik odsotnega, katerega prebivališče je neznano in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo.
(2)
Te takse se izterjajo iz premoženja zastopanega.
(3)
Neplačane takse vpiše sodišče v seznam taks in ravna po končanem postopku po 26. členu tega zakona.
(1)
Taksna oprostitev je v korist le tistemu, kateremu je priznana.
(2)
Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je ena ali več oseb od njih oproščena taks, mora tista, ki takse ni oproščena, plačati takso tako, kot da ni oproščenih, razen v primerih formalnega sosporništva (2. točka prvega odstavka 191. člena zakona o pravdnem postopku).
(1)
Če v pravdnem, kazenskem postopku ali postopku izvršbe in zavarovanja taks oproščena stranka uspe, je dolžna takse, ki bi jih morala plačati ta stranka, če ne bi bila oproščena, plačati stranka, ki ne uživa oprostitve, in sicer v sorazmerju s tem, koliko je oproščena stranka uspela v postopku.
(2)
Kadar so podani pogoji iz četrtega odstavka 173. člena zakona o pravdnem postopku, lahko zahteva sodišče od oproščene stranke takso ne glede na prvi odstavek tega člena.
III. UGOTOVITEV VREDNOSTI ZA PLAČILO TAKSE
(1)
Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu.
(2)
Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(3)
Za plačilo sodne takse je odločilna v točkah določena vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja.
V sporih o pravici do zakonite preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine se izračuna vrednost za plačilo takse tako, da se seštejejo dajatve za tri mesece, razen če se zahteva preživnina za krajši čas.
(1)
Če gre v sporu za dedno pravico na vsej zapuščini, se vzame kot vrednost zahtevka vrednost čiste zapuščine; če pa gre v sporu samo za del zapuščine ali za določeno stvar iz zapuščine, se vzame kot vrednost zahtevka za plačilo takse čista vrednost tega dela oziroma te stvari.
(2)
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine.
Kot vrednost zahtevka za plačilo takse se vzame:
1.
v sporih o odpovedi pogodbe o najemu ali zakupu stvari, v sporih o odpovedi stanovanjskega razmerja, v sporih o odpovedi stanovanjske ali podstanovalske pogodbe, v sporih za izpraznitev stanovanjskih prostorov, v sporih za odpoved najemne pogodbe in za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora - znesek v vrednosti 5.000 točk;
2.
če se zahteva zavarovanje dokazov pred začetkom pravde - znesek v vrednosti 1000 točk;
3.
v sporih za objavo popravka - znesek v vrednosti 1000 točk;
4.
v vseh drugih primerih, če v tem zakonu ni drugače določeno - znesek v vrednosti 1000 točk.
(1)
Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tudi na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna, sodišče na ta način določi pravo vrednost za plačilo takse.
(2)
Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka tega člena je dopustna posebna pritožba samo v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari.
Sprememba vrednosti med postopkom
(1)
Prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo takse, ne glede na to, če se ta vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno.
(2)
Če ugotovi sodišče po prejšnjem členu novo vrednost, se vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost.
(3)
Če se spremeni vrednost zaradi spremembe ali delne rešitve zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse spremenjena vrednost za vse tiste vloge in dejanja, ki se vložijo oziroma opravljajo po taki spremembi. Če se spremeni vrednost zaradi izjave stranke v vlogi, se plača taksa po spremenjeni vrednosti tudi za to vlogo.
(4)
Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.
(5)
Če vložita pravno sredstvo obe stranki, se odmeri taksa za pravno sredstvo vsaki stranki posebej in je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija.
(6)
Za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stroških postopka ali o stranskih terjatvah, se plača taksa samo po znesku stroškov oziroma stranskih terjatev.
(7)
Če se po določbah tega člena spremeni vrednost med postopkom, se nova vrednost določi v točkah po vrednosti točke na dan spremembe vrednosti. Če je zaradi spremembe vrednosti treba takso doplačati, se že plačani del takse obračuna na način iz sedmega odstavka 7. člena tega zakona.
IV. IZTERJAVA NEPLAČANE TAKSE
(1)
Če je stranka navzoča pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, pa je ne plača takoj, jo sodišče opozori, da mora plačati takso v petnajstih dneh.
(2)
Po prejšnjem odstavku ravna sodišče tudi, kadar stranka neposredno izroči vlogo, za katero ni plačana ali ni plačana vsa taksa.
(3)
Če stranka ni navzoča pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, ji pošlje sodišče nalog, naj v petnajstih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso.
(4)
Če prejme sodišče po pošti vlogo, za katero sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, pošlje sodišče taksnemu zavezancu opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača sodno takso. V teh primerih se plača tudi taksa za opomin.
(5)
V primerih iz prejšnjih odstavkov sodišče stranko tudi opozori na posledice, če takse v roku ne bi plačala.
(1)
Na zahtevo stranke je sodišče dolžno izdati odločbo o odmeri takse.
(2)
Zoper odločbo sodišča iz prejšnjega odstavka je dopustna posebna pritožba samo v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari.
(1)
Če ima taksni zavezanec prebivališče ali ima sedež v tujini, pa ne plača takse tedaj, ko nastane taksna obveznost, sodišče po končanem postopku s sklepom ugotovi, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa ter naloži taksnemu zavezancu, da v roku, ki ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši kot 90 dni od prejema odločbe, plača dolžno takso.
(2)
Kazenska taksa iz prejšnjega odstavka znaša 50% vrednosti neplačane takse.
(3)
Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba na sodišče druge stopnje v 15 dneh od vročitve sklepa.
(4)
Pravnomočen sklep iz prvega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
(5)
Pravnomočen sklep iz prvega odstavka tega člena pošlje sodišče organu, ki je po zakonu pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini.
(1)
Če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v 26. členu tega zakona, sporoči sodišče to v nadaljnjem roku 15 dni pristojnemu davčnemu uradu, v kateri ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi.
(2)
Ko prejme pristojni davčni urad sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu naj v 15 dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso. Če taksni zavezanec v tem roku takse ne plača, se obe taksi prisilno izterjata in knjižita na račun prihodkov od sodnih taks.
(3)
Če upravni organ ugotovi, da je bila taksa plačana v gotovini, pa taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu, se zaračuna in izterja samo kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk. Če taksa ni bila plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa po drugem odstavku tega člena.
(1)
Če je taksni zavezanec pravna oseba, ugotovi sodišče s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa (drugi odstavek 29. člena) oziroma koliko znaša kazenska taksa, če taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu takse v gotovini (tretji odstavek 29. člena).
(2)
Zoper sklep iz prvega odstavka je dopustna pritožba v petnajstih dneh od vročitve sklepa.
(3)
O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.
(4)
Sodišče prve stopnje lahko na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep iz prvega odstavka, če je pritožbi priloženo potrdilo o plačilu takse.
(5)
Po pravnomočnosti sklepa pošlje sodišče sklep v izvršitev organizacijam, pooblaščenim za plačilni promet, pri katerih ima taksni zavezanec odprte račune oziroma denarna sredstva.
(6)
Organizacije, pooblaščene za plačilni promet, morajo ravnati po sklepu sodišča in določbah zakona, ki ureja sodno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, in prenesti sredstva zavezanca na račun Republike Slovenije, naveden v sklepu.
(7)
Če takse ni mogoče izterjati po določbah tega člena, se taksa prisilno izterja po določbah 29. člena tega zakona.
Če neplačane takse v posamezni zadevi ne presegajo vrednosti 150 točk, se ne uporabljajo določbe tega poglavja o prisilni izterjavi takse.
(1)
Pravico zahtevati vrnitev takse ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso večjo od predpisane, kakor tudi, kdor je plačal takso za določeno sodno dejanje, pa to dejanje ni bilo opravljeno.
(1)
Če sodišče vlogo, za katero je plačana taksa, zavrže, se stranki vrne polovico takse, ki je plačana v skladu s tem zakonom.
(2)
Če stranka vlogo, za katero je plačala takso, umakne preden je sodišče razpisalo narok za obravnavo, če se odloča brez obravnave, pa pred izdajo odločbe ali če stranki pred izdajo odločbe skleneta sodno poravnavo, se stranki vrne polovico takse, ki je plačana v skladu s tem zakonom.
(3)
Če se vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa ni bila plačana oziroma, ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu takse, je stranka dolžna za vlogo plačati četrtino takse, ki je določena s tem zakonom. V tem primeru se kazenska taksa ne plača.
(1)
Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča ali če je v kazenskem postopku na zasebno tožbo izdana zavrnilna sodba zaradi nepristojnosti, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo, se presežek ne vrne.
(2)
Če se vpis vknjižbe ali predznambe z odločbo višjega sodišča popolnoma ali deloma razveljavi, se vrne vsa plačana taksa oziroma sorazmeren del.
(1)
Zahteva za vrnitev takse se vloži pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, in sicer v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma plačana oziroma od dneva, ko je prizadeti zvedel, da dejanje ni bilo opravljeno.
(2)
Vrnitve takse ni mogoče zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana.
(1)
Če je bila taksa plačana v gotovini, pošlje sodišče zahtevo za vrnitev takse s potrebnimi podatki pristojnemu davčnemu uradu, na območju katere ima sodišče svoj sedež.
(2)
Če je bila taksa plačana v sodnih kolkih, pošlje sodišče zahtevo za vrnitev takse s potrebnimi podatki pristojnemu davčnemu uradu, na območju katere je stalno prebivališče oziroma sedež taksnega zavezanca.
(3)
O zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad. Pri odločanju uporabi vrednost točke, ki velja na dan odločitve.
(4)
Taksa se vrne v breme vplačilnega računa sodnih taks.