1. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. decembra 1989.
Ljubljana, dne 27. decembra 1989.
Predsednik Janez Stanovnik l. r.
Zakon o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78, 10/79, 36/83, 46/86 in 34/ 88) se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Z A K O N
o sodnih taksah
Pred rednimi sodišči v Socialistični republiki Sloveniji se plačujejo takse po določbah tega zakona in taksne tarife, ki je njegov sestavni del.
2.
v izvršilnem postopku, razen za izvršitev odločb samoupravnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij oziroma v zvezi z delom,
3.
v nepravdnem postopku,
4.
v zemljiškoknjižnem postopku,
6.
v postopku za registracijo,
7.
v kazenskem postopku na zasebno tožbo,
9.
v postopku na zahtevo za sodno varstvo po zakonu o prekrških,
10.
v drugih primerih, ki jih določa taksna tarifa.
(1)
S tem zakonom predpisane takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja.
(2)
Za odločbo sodišča prve stopnje mora plačati takso tožnik oziroma predlagatelj, za sodna poravnavo pa obe stranki.
(3)
Če mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna; v zapuščinskem postopku pa so dediči dolžni plačati takso v sorazmerju s podedovanim premoženjem.
(1)
Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost.
(2)
Če ni v tem zakonu ali taksni tarifi drugače določeno, nastane taksna obveznost:
1.
za vlogo — takrat, ko se vloga izroči, za vlogo, dano na zapisnik pa takrat, ko je zapisnik končan;
2.
za sodno odločbo - takrat, ko je obravnava zaključena, če stranka ni navzoča na obravnavi, pa takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe;
3.
za sodno poravnavo - takrat, ko se poravnava sklene;
4.
za poprečno takso v zapuščinskem postopku - takrat, ko je zapuščinska obravnava končana;
5.
za poprečno takso v stečajnem postopku — takrat, ko postane odločba o delitvi pravnomočna; v postopku prisilne poravnave pa takrat, ko postane pravnomočna odločba, s katero se potrdi sklenjena poravnava;
6.
za sodne prepise - takrat, ko se prepis zahteva;
7.
za druga dejanja - takrat, ko se dejanje zahteva oziroma ko sodišče začne postopek.
V upravnih sporih v stvareh socialnega varstva se taksa plača samo, če stranka v postopku ni uspela. Taksna obveznost za tožbo nastane, ko je sodna odločba, s katero je tožba zavrnjena ali zavržena, vročena stranki.
(1)
Sodne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah (sodni kolki) ali gotovini.
(2)
V gotovini se plačujejo takse tedaj, kadar mora plačati taksni žavezanec večjo takso kot 50 din.
(3)
Takso v gotovini vplača taksni zavezanec na prehodni račun sodnih taks. Potrdilo o vplačilu takse se priloži vlogi, za katero je taksa plačana.
(4)
Sodne takse v taksnih vrednotnicah se plačujejo s sodnimi kolki enotne emisije, tiskanimi pri Narodni banki Jugoslavije v apoenih, barvi in obliki, kot je to določeno v dogovoru o enotni emisiji upravnih in sodnih kolkov.
(5)
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije usklajuje znesek iz drugega odstavka tega člena z določbami dogovora iz prejšnjega odstavka.
(6)
Če taksnih vrednotnic iz četrtega odstavka tega člena ni v obtoku ali jih ni v obtoku v zadostni količini ali v ustreznih apoenih, lahko republiški sekretar za finance v soglasju z republiškim sekretarjem za pravosodje in upravo predpiše začasno uporabo nadomestil za taksne vrednotnice enotne emisije. V teh primerih lahko taksni zavezanci plačujejo takse v gotovini tudi, če taksa ne presega zneska iz drugega odstavka tega člena.
(1)
Taksne obveznosti se določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oziroma predmeta, izraženem v odstotkih. Vrednost zahtevka oziroma predmeta in razponi vrednosti so v tem zakonu določeni s številom točk.
(2)
Vrednost točke po tem zakonu znaša 1 dinar.
(3)
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko uskladi vrednost točke, določene v prejšnjem odstavku, z gibanjem stroškov za delo rednih sodišč v sorazmerju z rastjo cen življenjskih potrebščin na območju SR Slovenije.
(4)
Pri odmeri takse se vzame kot osnova za izračun takse vrednosti točke na dan nastanka taksne obveznosti.
(5)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pri izračunu sodne takse, katero je potrebno plačati na podlagi opomina, uporabi vrednost točke, ki velja v času izdaje opomina, pri prisilni izterjavi sodne takse pa vrednost točke na dan, ko uprava za družbene prihodke izda taksnemu zavezancu ustrezno odločbo (tretji odstavek 29. člena) oziroma na dan izdaje sklepa iz prvega odstavka 30. člena tega zakona.
(6)
Ko sodišče odloča o povrnitvi stroškov postopka, upošteva pri odmeri višine teh stroškov za izračun takse vrednost točke na dan izdaje sklepa.
(7)
Če se taksna obveznost določa v sorazmerju z vrednostjo zahtevka, se pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka in pri odločanju o vrnitvi takse (32. do 36. člen tega zakona) najprej znesek plačane takse preračuna v točke po vrednosti točke na dan plačila takse, nato pa pri izračunu zneska stroškov, ki jih je treba povrniti oziroma zneska takse, ki ga je treba vrniti, uporabi vrednost točke na dan odločanja.
(1)
Če ni plačana vsa taksa ali če taksa sploh ni plačana, to ni ovira za sodni postopek ali za opravo posameznega dejanja, če ni v tem zakonu ali taksni tarifi drugače določeno.
(2)
Če stranka zahteva, je sodišče dolžno sprejeti naravnost od nje tudi vloge, ki sploh niso kolkovane ali so premalo kolkovane.
(1)
Pravica, zahtevati plačilo sodne takse, zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati.
(2)
Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.
(1)
Prihodki od sodnih taks so prihodki republike.
(2)
Republika odstopa ta prihodek občinam v sorazmerju z deležem posamezne občine v splošni porabi občin.
(3)
Način zbiranja in delitev sredstev med občine predpiše republiški sekretar za pravosodje in upravo.
(1)
Plačila sodnih taks so oproščeni državni organi, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti na področju vzgojne in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, kmetijske zemljiške skupnosti, Jugoslovanski rdeči križ in druge humanitarne organizacije ter tuja država in tuji državljani, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost.
(2)
Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, se je sodišče dolžno obrniti za pojasnilo na Republiški sekretariat za pravosodje in upravo.
(3)
Takse se tudi ne plača v primeru, kadar tako določa poseben zakon.
-
za prvi predlog za vknjižbo in za prvo vknjižbo lastninske pravice na stanovanjski stavbi in stanovanju v etažni lastnini, ter
-
za predlog za vknjižbo in za vknjižbo zastavne pravice organizacij in skupnosti za posojila za gradnjo, adaptacijo ali nakup stanovanj, stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
(2)
Taksa se ne plača v postopku za izvršitev zahtevka za preživljanje otroka ali zakonca oziroma osebe, ki je po predpisih rodbinskega prava izenačena z zakoncem.
(1)
Sodišče oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
(2)
Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke na podlagi potrdila o premoženjskem stanju pristojnega občinskega upravnega organa. Iz potrdila mora biti razvidno, koliko davka plačajo posamezni člani gospodinjstva, ali imajo kakšne druge vire dohodkov in sploh, kakšno je premoženjsko stanje stranke, ki se ji izda potrdilo. Če je potrebno, si sodišče pred izdajo sklepa o oprostitvi po uradni dolžnosti priskrbi tudi druge podatke o premoženjskem stanju stranke, ki prosi za oprostitev, lahko pa zasliši o tem tudi nasprotno stranko.
(3)
Natančnejše predpise o izdaji potrdila o premoženjskem stanju izda Republiški sekretariat za finance.
(1)
Sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje.
(2)
V primeru iz 5. člena tega zakona obsega takšna oprostitev tudi vloge, vložene pred predlogom za taksno oprostitev, če je predlog vložen pred pretekom roka, določenega za plačilo takse.
(3)
Oprostitev plačila taks velja samo v postopku, v katerem je bila oprostitev stranki priznana.
(1)
Skrbnik odsotnega, katerega prebivališče je neznano in skrbnik za premoženje, katerega lastnik je neznan, ter začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, niso dolžni plačevati taks za tistega, ki ga zastopajo.
(2)
Te takse se izterjajo iz premoženja zastopanega.
(3)
Neplačane takse vpiše sodišče v seznam taks in ravna po končanem postopku po 26. členu tega zakona.
(1)
Taksna oprostitev je v korist le tistemu, kateremu je priznana.
(2)
Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je ena ali več oseb od njih oproščena taks, mora tista, ki takse ni oproščena, plačati takso tako, kot da ni oproščenih, razen v primerih formalnega sosporništva (2. točka prvega odstavka 196. člena zakona o pravdnem postopku).
(1)
Če v pravdnem, izvršilnem ali kazenskem postopku taks oproščena stranka uspe, je dolžna takse, ki bi jih morala plačati ta stranka, če ne bi bila oproščena, plačati stranka, ki ne uživa oprostitve, in sicer v sorazmerju s tem, koliko je oproščena stranka uspela v postopku.
(2)
Če skleneta stranka, ki je oproščena takse, in stranka, ki takse ni oproščena, poravnavo, mora plačati neoproščena stranka celotno takso za poravnavo.
(3)
Kadar so podani pogoji iz četrtega odstavka 177. člena zakona o pravdnem postopku, lahko zahteva sodišče od oproščene stranke takso ne glede na prvi odstavek tega člena.
III. UGOTOVITEV VREDNOSTI ZA PLAČILO TAKSE
(1)
Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu.
(2)
Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(3)
Za plačilo sodne takse je odločilna v točkah določena vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja.
V sporih o pravici do zakonite preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine se izračuna vrednost za plačilo takse tako, da se seštejejo dajatve za tri mesece, razen če se zahteva preživnina za krajši čas.
V delitvenih sporih se vzame kot vrednost zahtevka za plačilo takse vrednost tistega dela premoženja, ki ga tožnik zahteva, naj se mu oddeli iz skupnega premoženja.
(1)
Če gre v sporu za dedno pravico na vsej zapuščini, se vzame kot vrednost zahtevka vrednost čiste zapuščine; če pa gre v sporu samo za del zapuščine ali za določeno stvar iz zapuščine, se vzame kot vrednost zahtevka za plačilo takse čista vrednost tega dela oziroma te stvari.
(2)
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine.
Kot vrednost zahtevka za plačilo takse se vzame:
1.
v sporih za ugotovitev obstoja ali neobstoja zakonske zveze, o veljavnosti ali razvezi zakonske zveze - znesek v vrednosti 1.500 točk;
2.
v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva in v sporih o varstvu in vzgoji otrok - znesek v vrednosti 500 točk;
3.
v sporih zaradi motenja posesti - znesek v vrednosti 1.500 točk;
4.
v sporih o stvarnih in osebnih služnostih in o dosmrtnem preživljanju - znesek v vrednosti 750 točk;
5.
v sporih o odpovedi pogodbe o najemu ali zakupu stvari, v sporih o odpovedi stanovanjskega razmerja, v sporih o odpovedi stanovanjske ali podstanovalske pogodbe, v sporih za izpraznitev stanovanjskih prostorov, v sporih za odpoved najemne pogodbe in za izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora - znesek v vrednosti 500 točk;
6.
če se zahteva zavarovanje dokazov pred začetkom pravde - znesek v vrednosti 500 točk;
7.
v sporih za objavo popravka - znesek v vrednosti 500 točk;
8.
v vseh drugih primerih, če v tem zakonu ni drugače določeno - znesek v vrednosti 750 točk.
Pri vpisu terjatve v zemljiško knjigo se kot vrednost za plačilo takse upošteva samo vrednost terjatve.
(1)
Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Tudi na ugovor druge stranke, da je navedena vrednost zahtevka oziroma predmeta nepravilna, sodišče na ta način določi pravo vrednost za plačilo takse.
(2)
Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prejšnjega odstavka je dopustna posebna pritožba samo v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari.
Sprememba vrednosti med postopkom
(1)
Prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo takse, ne glede na to, če se ta vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno.
(2)
Če ugotovi sodišče po prejšnjem členu novo vrednost, se vzame kot podlaga za plačilo takse nova vrednost.
(3)
Če se spremeni vrednost zaradi spremembe ali delne rešitve zahtevka, se vzame kot vrednost za plačilo takse spremenjena vrednost za vse tiste vloge in dejanja, ki se vložijo oziroma opravljajo po taki spremembi. Če se spremeni vrednost zaradi izjave stranke v vlogi, se plača taksa po spremenjeni vrednosti tudi za to vlogo.
(4)
Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela.
(5)
Če vložita pravno sredstvo obe stranki, se odmeri taksa za pravno sredstvo vsaki stranki posebej in je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija.
(6)
Za pravno sredstvo, ki se vloži samo zoper odločbo o stroških postopka ali o stranskih terjatvah, se plača taksa samo po znesku stroškov oziroma stranskih terjatev.
(7)
Če se po določbah tega člena spremeni vrednost med postopkom, se nova vrednost določi v točkah po vrednosti točke na dan spremembe vrednosti. Če je zaradi spremembe vrednosti treba takso doplačati, se že plačani del takse obračuna na način iz sedmega odstavka 7. člena tega zakona.
IV. IZTERJAVA NEPLAČANE TAKSE
(1)
Če je stranka navzoča pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, pa je ne plača takoj, jo sodišče opozori, da mora plačati takso v petnajstih dneh.
(2)
Po prejšnjem odstavku ravna sodišče tudi, kadar stranka neposredno izroči vlogo, za katero ni plačana ali ni plačana vsa taksa.
(3)
Če stranka ni navzoča pri sodnem dejanju, za katero mora plačati takso, ji pošlje sodišče nalog, naj v petnajstih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso.
(4)
Če prejme sodišče po pošti vlogo, za katero sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, pošlje sodišče taksnemu zavezancu opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača sodno takso. V teh primerih se plača tudi taksa za opomin.
(5)
V primerih iz prejšnjih odstavkov sodišče stranko tudi opozori na posledice, če takse v roku ne bi plačala (29. člen tega zakona).
(1)
Na zahtevo stranke je sodišče dolžno izdati odločbo o odmeri takse.
(2)
Zoper odločbo sodišča iz prejšnjega odstavka je dopustna posebna pritožba samo v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari.
Če taksni zavezanec živi ali ima svoj sedež v tujini, pa ne plača takse tedaj, ko nastane takšna obveznost, vpiše sodišče neplačano takso v seznam neplačanih taks in izda po končanem postopku nalog za plačilo; rok za plačilo takse ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 90 dni.
(1)
Če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v 26. oziroma v 28. členu tega zakona, sporoči sodišče to v nadaljnjem roku 15 dni upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi.
(2)
Če takšni zavezanec nima stalnega prebivališča (sedeža) v Jugoslaviji, pošlje sodišče sporočilo iz prejšnjega odstavka upravi za družbene prihodke občine, v kateri je sodišče, ali upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima taksni zavezanec kakšno premoženje.
(3)
Ko prejme uprava za družbene prihodke občine sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu naj v 15 dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso. Če taksni zavezanec v tem roku takse ne plača, se obe taksi prisilno izterjata in knjižita na račun prihodkov od sodnih taks.
(4)
Če upravni organ ugotovi, da je bila taksa plačana v gotovini, pa taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu, se zaračuna in izterja samo kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk. Če taksa ni bila plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa po tretjem odstavku tega člena.
(1)
Če je taksni zavezanec družbenopravna oseba, ugotovi sodišče s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa (tretji odstavek 29. člena) oziroma koliko znaša kazenska taksa, če taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu takse v gotovini (četrti odstavek 29. člena).
(2)
Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba na višje sodišče v 15 dneh po vročitvi sklepa.
(3)
Po pravnomočnosti sklepa pošlje sodišče sklep v izvršitev enoti Službe družbenega knjigovodstva, ki vodi žiro račun taksnega zavezanca.
(4)
Služba družbenega knjigovodstva mora ravnati po sklepu sodišča in prenesti znesek iz žiro računa zavezanca na račun republike, naveden v sklepu.
Če neplačane takse v posamezni zadevi ne presegajo vrednosti 50 točk, se ne uporabljajo določbe tega poglavja o prisilni izterjavi takse.
(1)
Pravico zahtevati vrnitev takse ima, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso večjo od predpisane, kakor tudi, kdor je plačal takso za določeno sodno dejanje, pa to dejanje ni bilo opravljeno.
(2)
Kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno, ne more zahtevati vrnitve takse za vlogo, s katero je zahteval, naj se dejanje opravi.
(1)
Če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča ali če je v kazenskem postopku na zasebno tožbo izdana zavrnilna sodba zaradi nepristojnosti, se taksa, plačana za prvo odločbo, všteje v takso za novo odločbo. Če je taksa, ki naj se všteje, večja od takse za novo odločbo, se presežek ne vrne.
(2)
Če se vpis vknjižbe ali predznambe z odločbo višjega sodišča popolnoma ali deloma razveljavi, se vrne vsa plačana taksa oziroma sorazmeren del.
(1)
Zahteva za vrnitev takse se vloži pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, in sicer v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma plačana oziroma od dneva, ko je prizadeti zvedel, da dejanje ni bilo opravljeno.
(2)
Vrnitve takse ni mogoče zahtevati po preteku dveh iet od dneva, ko je bila plačana.