KPZZ – Kolektivna pogodba za zdravnike in...

543. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji

KOLEKTIVNA POGODBA
za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Stranke kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo sklepajo Ministrstvo za zdravstvo v imenu javnih zdravstvenih zavodov ter Zdravniška zbornica Slovenije v imenu zdravnikov zasebnikov za delodajalce in FIDES – Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter ZSSS – Republiški odbor sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije za delojemalce.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba (v nadaljevanju: pogodba) velja in se uporablja v vseh zdravstvenih zavodih, pri zdravnikih in zobozdravnikih – zasebnikih, ki zaposlujejo zdravnike in zobozdravnike (v nadaljevanju: zavod) ter za vse zdravnike in zobozdravnike (v nadaljevanju: zdravnik), ki so pri njih zaposleni.

Izraz zdravnik v smislu te pogodbe pomeni vse zdravnike in zobozdravnike, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom.

Ta pogodba velja tudi za študente medicine na obvezni praksi.

Določbe te pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu določb Zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni s kolektivno pogodbo zavoda ali drugim njegovim splošnim aktom drugače urejeno. Kolektivna pogodba zavoda oziroma drug njegov splošni akt ne more skrčiti pravic, določenih s to pogodbo.

Pogodba je sklenjena, ko jo pogodbeni stranki podpišeta.

3. Časovna veljavnost

Pogodba velja dve leti po sklenitvi.

Njena veljavnost se podaljša za nadaljnji dve leti, če nobena pogodbena stranka pogodbe ne odpove v roku najmanj pol leta pred iztekom veljavnosti oziroma ne začne postopka za sklenitev nove.

Pogodbeni stranki lahko kadarkoli pogodbo sporazumno spremenita.

II. OBLIGACIJSKE DOLOČBE

1. Pozitivna izvedbena dolžnost

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.

2. Negativna izvedbena dolžnost

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te pogodbe.

3. Sklenitev, sprememba in dopolnitev pogodbe

a)

Postopek za sklenitev nove pogodbe začne na pobudo katerekoli od strank, vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti pogodbe.

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev pogodbe.

Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi pogodbe so sindikati stranka na strani zdravnikov – delojemalcev.

b)

Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.

Nasprotna stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh po prejemu.

V primeru, da nasprotna stranka predloga ne sprejme oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh po prejemu, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjevanje.

Določbe te točke se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove pogodbe.

4. Reševanje sporov

Za reševanje sporov med strankama pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnim pogajanjem, se ustanovita komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.

Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi pogodbe ali o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerij.

5. Sestava komisije za pomirjevanje

Vsaka stranka imenuje po dva člana v komisijo za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst članov Zdravniškega društva Slovenije.

Komisija za pomirjevanje se konstituira v 30. dneh po podpisu kolektivne pogodbe.

6. Začetek postopka

Postopek pomirjevanja začne na zahtevo katerekoli stranke.

7. Učinki pomirjevanja

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje članov komisije za pomirjevanje oziroma če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije.

Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen. Sporazum je sestavni del te pogodbe in jo dopolnjuje oziroma spreminja.

Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

8. Imenovanje arbitražnega sveta

Arbitražni svet ima sedem članov in prav toliko namestnikov.

Vsaka stranka imenuje tri člane in njihove namestnike.

Predsednika in njegovega namestnika imenujeta stranki sporazumno.

V primeru, če ne pride do sporazuma o določitvi predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško sodišče, pristojno za delovne spore.

Arbitražni svet se konstituira v 30. dneh po podpisu kolektivne pogodbe.

9. Organ za razlago pogodbe

Stranki pogodbe sporazumno imenujeta petčlanski odbor za razlago pogodbe.

Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega pa določita obe stranki sporazumno.

Stranki se dogovorita o zagotavljanju pogojev za delo odbora in o delitvi stroškov.

10. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank

V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki vnaprej pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.

Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.

III. POGOJI ZA DELO SINDIKATA ZDRAVNIKOV

1. člen

S to pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata zdravnikov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami deluje v zavodu, daje pobude, predloge, zavzema stališča in postavlja zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikata zdravnikov z odločitvami v zavodu ni mogoče omejiti.

2. člen

Poslovodni organ, pooblaščeni delavci in strokovne službe zavoda zagotavljajo sindikatu zdravnikov podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti zdravnikov iz dela in delovnega razmerja.

Poslovodni organ in strokovne službe zagotavljajo sindikatu zdravnikov sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih zdravnikov iz delovnega razmerja.

3. člen

Sindikatu zdravnikov v zavodu se vročajo vabila z gradivi za seje sveta zavoda in omogoča sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah.

Pristojni organi zavoda so dolžni sindikatu zdravnikov omogočiti, da sodeluje na sejah organov, ko se odloča o reševanju individualnih sporov iz dela in delovnega razmerja.

4. člen

Za delo sindikata zdravnikov mora biti zagotovljeno:

-

sindikalnemu zaupniku najmanj dve plačani uri letno za vsakega zdravnika v zavodu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikata zdravnikov izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnega zaupnika v organih sindikata zdravnikov na lokalni oziroma državni ravni. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (tj. za delo vseh zaupnikov) ne sme biti manjše kot število zdravnikov v zavodu in ne manjše kot 50 ur letno;

-

okvirni režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikatom in direktorjem zavoda. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikata zdravnikov in zahteve delovnega procesa;

-

prost dostop zunanjih predstavnikov sindikata zdravnikov v zavod na podlagi vnaprejšnjega obvestila;

-

svoboda sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska;

-

strokovna pomoč in drugi pogoji za delo sindikata zdravnikov (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.), njegovih organov in sindikalnih zaupnikov;

-

tehnična izvedba obračuna in plačevanja članarine sindikatu zdravnikov za člane sindikata.

5. člen

Pravice in obveznosti zavoda oziroma delodajalca in sindikata zdravnikov se podrobneje urejajo s posebno pogodbo o sindikalnem delovanju v zavodu.

S pogodbo o sindikalnem delovanju se uredi zlasti:

-

pravica zdravnikov do sindikalnega delovanja v zavodu;

-

pravice sindikalnega zaupnika;

-

pravica prostega dostopa zunanjih predstavnikov sindikata zdravnikov v zavod;

-

svoboda sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska v zavodu;

-

oblike strokovne pomoči, ki jo zavod nudi sindikatu zdravnikov;

-

način obračunavanja in nakazovanja sindikalne članarine;

-

pravica sindikata zdravnikov, da zastopa zdravnike v postopkih, ki zoper nje tečejo v zavodu.

6. člen

Pravice iz tretjega in četrtega odstavka 5. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/90 in 5/91) uživajo sindikalni zaupniki še dve leti po prenehanju svoje funkcije.

Pravice iz prejšnjega odstavka uživajo tudi člani republiškega vodstva.

IV. STAVKA

7. člen

Sindikat zdravnikov ima pravico organizirati stavko pod pogoji, ki jih določa zakon in ta pogodba.

Za organiziranje in vodenje stavke uporablja sindikat zdravnikov svoja stavkovna pravila.

Če zdravniki stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani arbitražnega sveta so upravičeni do nadomestila za čas stavke v višini plače kot da bi delali. Nadomestilo gre v breme delodajalca.

V. PRAVICA ZDRAVNIKOV DO OBVEŠČENOSTI IN DOLŽNOST ZAVODA OBVEŠČATI

1. Obveščanje

8. člen

Poslovodni organ, direktor oziroma predstojnik (v nadaljevanju: direktor) in organi upravljanja zagotavljajo obveščanje zdravnikov o vseh zadevah, ki vplivajo na njihov socialno-ekonomski položaj in njihove pravice in obveznosti iz dela in delovnega razmerja.

Zdravniki morajo biti obveščeni zlasti o:

-

spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda;

-

spremembah organiziranosti, organizacije dela in delovnih postopkov;

-

letnem programu dela in poslovanja in njegovem uresničevanju;

-

spremembah in dopolnitvah zakonov in novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo zdravnike;

-

predvidenih novih zaposlitvah zdravnikov, prerazporeditvah in drugih kadrovskih spremembah;

-

letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa;

-

kriterijih in merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti skupin in posameznikov v zavodu;

-

kriterijih in merilih za vzpodbujanje inovativnosti;

-

ukrepih za zdravo in varno okolje.

O zadevah iz prejšnjega odstavka se zdravnike obvesti pred sprejemom odločitev, kadar jih sprejema organ upravljanja ali direktor zavoda.

2. Mnenje zdravnikov

9. člen

Kadar svet zavoda oziroma direktor odloča o pravicah in dolžnostih zdravnikov iz dela, si mora predhodno pridobiti mnenje zdravnikov o:

-

sklepanju in prenehanju delovnega razmerja proti volji zdravnika, ne glede na razloge;

-

nadaljevanju dela oziroma zaposlovanju zdravnikov, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev;

-

začetku in koncu delovnega časa, ordinacijskem času, dežurstvu in stalni pripravljenosti zdravnikov, odmoru med delom, času za strokovno pripravo in razporeditvi tedenskega delovnega časa;

-

času, kraju in načinu izplačil plač in drugih osebnih prejemkov;

-

uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju delitve plač in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi;

-

ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni;

-

določanju delovnega reda in discipline ter uvajanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela.

Zdravniki morajo zavzeti stališče do teh predlogov v osmih dneh od predložitve, v nasprotnem primeru se šteje, da z njimi soglašajo.

VI. DELOVNA RAZMERJA

1. Sistemizacija

10. člen

Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto zdravnika ali celotno delovno področje določijo posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, kot so zahtevana izobrazba, specialnost, potrebne delovne izkušnje in drugi pogoji kolikor so določeni s posebnimi predpisi.

10.a člen

(1)

Delodajalec z namenom določitve obremenitev zdravnikov, kadrovskega načrtovanja in nagrajevanja sprejme normative dela zdravnikov, pri čemer skladno z nacionalnimi usmeritvami delovanja in razvoja zdravstvenega sistema upošteva normative dela zdravnikov in zobozdravnikov iz Modre knjige standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov ter novo nastale normative, in temu prilagodi lastno organizacijo dela.

(2)

Če delodajalec normativov dela zdravnikov iz Modre knjige standardov in normativov za delo zdravnikov in zobozdravnikov in novo nastalih, kljub ukrepom (npr. nove zaposlitve, prerazporeditve), ne more implementirati v roku 3 mesecev, mora v 30-ih dneh pripraviti terminski načrt za njihovo uveljavitev in načrt ukrepov za vmesno obdobje, pri čemer uporabi možnost fleksibilnega nagrajevanja. V primeru, da delodajalec ne sprejme načrta ukrepov oziroma jih ne izvede, ne sme dodatno obremenjevati že zaposlenih zdravnikov.

(3)

Nove standarde in normative ter posodobitve obstoječih standardov in normativov dela zdravnikov predlagajo pristojni Razširjeni strokovni kolegij, strokovni svet s področja, na katerega se nanaša predlagani normativ, ali katerakoli terciarna ustanova ali zdravniško društvo. Do predloga normativa se v 30-ih dneh opredeli pristojni Razširjeni strokovni kolegij, če ni predlagatelj. Obravnava in potrdi jih Zdravstveni svet na predlog Razširjenega strokovnega kolegija s področja normativa. Obstoječi in novi oziroma posodobljeni standardi in normativi so javno dostopni.

2. Objava delovnega mesta zdravnika

11. člen

Delovno mesto zdravnika se objavi v sredstvih javnega obveščanja in hkrati objavi v uradnih prostorih zavoda za zaposlovanje.

Objava obvezno vsebuje:

-

naziv delovnega mesta zdravnika;

-

vrsto strokovne izobrazbe in morebitno izpopolnitev strokovne izobrazbe;

-

potrebne delovne izkušnje, če se zahtevajo;

-

poln ali krajši delovni čas;

-

poskusno delo, če se zahteva;

-

nedoločen ali določen čas trajanja delovnega razmerja;

-

rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni in način prijave;

-

rok v katerem bo kandidat obveščen o izbiri.

3. Postopek sklepanja delovnega razmerja

12. člen

Sklep o potrebi za sklenitev delovnega razmerja zdravnika sprejme direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda. Ta opravi tudi izbiro med kandidati, upoštevaje mnenje ustreznega strokovnega organa v zavodu.

Direktor lahko svoje pooblastilo, odločati o pravicah in obveznostih zdravnikov, prenese na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ima ustrezno visoko izobrazbo.

13. člen

Kandidat, ki ni bil izbran, ima pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z razpisom zahtevani kot pogoji in na podlagi katerih je bila opravljena izbira in to v 15 dneh od prejema obvestila, da ni bil izbran.

4. Pogodba o zaposlitvi

14. člen

S pogodbo o zaposlitvi zdravnik in zavod uredita zlasti naslednje:

-

delo, ki ga bo zdravnik opravljal;

-

trajanje delovnega razmerja (določen ali nedoločen čas);

-

dnevni oziroma tedenski delovni čas v katerem bo delo opravljal;

-

kraj opravljanja dela;

-

plačilni razred, v katerega je razporejen;

-

dnevni čas strokovne priprave za delo;

-

odmor med delom, dnevni in tedenski počitek ter letni dopust;

-

pravice zdravnika do strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja ter obveznosti zavoda;

-

ukrepe za varstvo pri delu in navedbo pripadajoče zaščitne opreme;

-

plačo in nadomestila, ki pripadajo zdravniku ob odsotnostih z dela v skladu s to pogodbo;

-

način prenehanja delovnega razmerja;

-

način sprememb in dopolnitev pogodbe;

-

druge pravice in obveznosti zdravnika oziroma zavoda, izvirajoče iz zakonov, te kolektivne pogodbe oziroma splošnih aktov zavoda.

Zavod je dolžan zdravnika pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino te kolektivne pogodbe in drugih kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Zdravniku je potrebno omogočiti vpogled v vsebino kolektivnih pogodb kadarkoli to zahteva.

5. Poskusno delo

15. člen

Poskusno delo zdravnika lahko znaša največ 4 mesece.

Zdravnika na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem ali je zdravnik poskusno delo uspešno opravil ali ne. Komisija ima tri člane.

Od teh morata vsaj dva člana biti zdravnika. Če v zavodu ni dovolj zdravnikov, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije, ki je zdravnik, spremlja, nadzoruje in pomaga zdravniku na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in imeti pravni pouk.

Komisijo imenuje direktor.

16. člen

Če zdravnik po svoji volji odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko zdravnik poda pisno odpoved.

Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, pri čemer mora odsotnost znašati več kot 10 delovnih dni.

6. Pripravništvo

17. člen

Zdravnik, ki je uspešno dokončal študij in se prvič zaposli, sklene delovno razmerje kot pripravnik. Pripravniška doba zdravnika traja 6 mesecev.

Zdravniki, ki bodo končali študij medicine po 5-letnem programu, vendar najdlje do 31. 12. 1995, dokončajo pripravništvo po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o zdravstveni dejavnosti.

18. člen

Zdravnik pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen ali določen delovni čas.

Delovno razmerje za določen čas sklene zdravnik pripravnik v naslednjih primerih:

-

če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli kot specializant ali kot sekundarij;

-

če pripravnik izrecno želi opraviti samo predpisano pripravništvo in opraviti strokovni izpit.

Zdravnik, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, nadaljuje z delom po končanem pripravništvu in strokovnem izpitu kot sekundarij ali kot specializant.

19. člen

Zdravniku pripravniku se določi nadzornega mentorja, ki spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravniške dobe, in da na koncu poročilo o njegovem delu.

Za izpopolnjevanje v posameznih vejah zdravniške stroke se pripravniku določijo neposredni mentorji, ki o delu pripravnika poročajo nadzornemu mentorju.

Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit, in sicer praviloma pred iztekom pripravniške dobe.

Zdravniku pripravniku pripada 12 dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače za pripravo na strokovni izpit. To odsotnost lahko koristi le enkrat.

7. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek za ugotavljanje doseganja pričakovanih rezultatov dela

20. člen

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti zdravnika ter postopek ugotavljanja doseganja pričakovanih rezultatov dela, le na podlagi zbrane delovne dokumentacije.

Zdravnikovo delo je potrebno spremljati najmanj 60 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost zdravnika na delu.

Zdravniku je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katerega je razporejen.

O začetku postopka se obvesti tudi sindikat.

Zdravnik ima pravico do vpogleda v delovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.

V času poskusnega dela, pripravništva in sekundariata, postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del ni mogoče voditi.

Postopek je javen. Pri tem je treba varovati dostojanstvo zdravniškega poklica.

Direktor opravi z zdravnikom razgovor, v katerem se zdravnik izreče o navedbah direktorja.

O razgovoru, v katerem se zdravnik izreče o navedbah direktorja, se vodi zapisnik.

21. člen

Sklep o razporeditvi zdravnika za katerega direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda, ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda.

V primeru, da v zavodu ni ustreznega delovnega mesta na katerega naj bi se razporedil zdravnik iz prejšnjega odstavka tega člena, sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja.

22. člen

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da zdravnik nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta oziroma ne dosega pričakovanih rezultatov dela in je zato razporejen na drugo delovno mesto oziroma zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja lahko zdravnik poda ugovor na organ, pristojen za odločanje o pravicah delavcev iz delovnega razmerja. Ta organ odloči o ugovoru na podlagi ugotovitve tričlanske komisije, ki jo sestavljajo zdravniki in jo imenuje strokovni svet zavoda. Če takih delavcev v zavodu ni, se sestavi komisija tako, da sta dva člana zdravnika izven zavoda, preostali član pa mora imeti najmanj visoko izobrazbo zdravstvene smeri.

Odločitev organa iz prejšnjega odstavka je dokončna.

8. Razporejanje zdravnikov

a) Razporejanje na druga dela

23. člen

Zdravnika ni mogoče razporediti na delo, ki ne ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe.

V primeru začasnega prenehanja potreb po delu zdravnika zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu, ki traja 6 mesecev ali manj, se lahko zdravnik izjemoma razporedi v okviru zavoda najdalj za 6 mesecev na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, vendar samo pod pogojem, če to delo ustreza njegovi strokovni usposobljenosti.

b) Razporeditev zdravnika v drug zavod ali kraj

24. člen

Zdravnika je mogoče razporediti v drug zdravstveni zavod, če je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja nalog zdravstvene službe in sicer:

-

če zavod za nemoteno delo potrebuje zdravnika, zavod pri katerem je zdravnik zaposlen pa lahko opravljanje svojih nalog zagotovi z drugačno organizacijo dela;

-

če zaradi spremenjene organizacije in drugačne razporeditve dela, delo zdravnika ni več potrebno, v drugem zavodu pa je delovno mesto prosto.

Zdravnika je mogoče razporediti na delo v drug kraj v okviru istega zavoda v naslednjih primerih:

-

če gre za povečanje ali zmanjšanje obsega dela;

-

če gre za začasno ali trajno nadomestitev zdravnika.

Zdravnika ni mogoče brez njegove privolitve razporediti v drug zavod oziroma v drug kraj:

-

če se z delom v drugem kraju bistveno poslabšajo pogoji glede varstva in obveznega šolanja otrok, prevoza, stanovanjskih pogojev in drugih življenjskih pogojev zdravnika ali njegove družine ali

-

če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje njegovega zdravja ali

-

če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot dve uri oziroma za mater z otrokom do treh let starosti, če pot traja več kot eno uro.

Če razporeditev zdravnika na delo v drug kraj brez njegovega pristanka zaradi oddaljenosti zahteva spremembo zdravnikovega bivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost obveznega šolanja otrok.

9. Pravice zdravnikov v primeru, da njihovo delo v zavodu postane nepotrebno

25. člen

Pri določitvi zdravnikov, katerih delo postane trajno nepotrebno se upoštevajo naslednji kriteriji:

-

delovna uspešnost;

-

delovne izkušnje;

-

delovna doba;

-

zdravstveno stanje zdravnika

-

socialno stanje zdravnika.

Vsak naslednji kriterij se upošteva le, če so na osnovi predhodnih kriterijev zdravniki dobili enak rezultat.

Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov (listin) s katerimi razpolaga zavod, oziroma jih je na zahtevo predložil zdravnik.

Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ ugotovi trajni presežek zdravnikov.

26. člen

Temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja je zdravnikova uspešnost. Prednost ima zdravnik, ki dosega večjo delovno uspešnost. Kot delovna uspešnost se upoštevajo ocene zdravnikovega dela v zadnjih dveh letih in njegovo strokovno napredovanje v tem času.

Zdravnikovo delo oceni strokovni svet zavoda.

27. člen

Kot drugi kriterij se upoštevajo delovne izkušnje za delo, ki ga zdravnik opravlja. Prednost pri ohranitvi delovnega razmerja ima zdravnik z več leti delovnih izkušenj.

28. člen

Kot tretji kriterij se upošteva delovna doba. Prednost pri ohranitvi delovnega razmerja imajo zdravniki z daljšo delovno dobo.

29. člen

Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno stanje zdravnika. Prednost pri ohranitvi delovnega razmerja imajo zdravniki s slabšim zdravstvenim stanjem, med njimi zdravniki, ki so zboleli za poklicno boleznijo in med njimi zdravniki, ki so utrpeli poškodbo v zavodu.

30. člen

Kot zadnji kriterij se upošteva zdravnikovo socialno stanje. Prednost pri ohranitvi delovnega razmerja imajo zdravniki s slabšim socialnim stanjem. Kriterij se točkuje in sicer:

    – samohranilka oziroma samohranilec                         + 20 točk
    – zaposlen samo en zakonec                                  + 15 točk
    – vsak nepreskrbljen otrok                                  + 2 točki
    – lastništvo oziroma družabništvo v zasebnem podjetju
ali obrti                                                       – 50 točk
    – lastništvo kmetije nad 2 ha oziroma gozda nad 5 ha        – 30 točk

V primeru, da imata dva zdravnika enako število točk, ima prednost tisti zdravnik, ki ima slabše socialno stanje, pri čemer se upošteva dohodek na družinskega člana.

31. člen

Presežek zdravnikov, ki postane trajen, ugotavlja organ upravljanja zavoda. To ugotovitev sprejme na podlagi predloga strokovnih služb o obstoju presežka zdravnikov in določi število in profile presežnih zdravnikov.

Organ upravljanja zavoda določi konkretne presežne zdravnike na podlagi kriterijev, določenih s to pogodbo.

Organ upravljanja sprejme program razreševanja presežnih zdravnikov, v katerem določi ukrepe za preprečitev ali kar največjo omilitev prenehanja delovnega razmerja zdravnikov, seznam nepotrebnih zdravnikov ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

32. člen

Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu zdravniku ne preneha:

-

v času služenja vojaškega roka;

-

v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni;

-

nosečnici oziroma zdravnici v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta oziroma zdravniku zaradi dopusta za nego in varstvo otroka;

-

če je zdravnika mogoče v okviru zavoda razporediti na drugo delovno mesto, ki ne ustreza njegovi izobrazbi in usposobljenosti, če se s tako razporeditvijo strinja;

-

če je član organa upravljanja zavoda ali drugega organa, ki predstavlja delavce oziroma voljenemu sindikalnemu zaupniku v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja te funkcije.

Samo s soglasjem zdravnika lahko preneha delovno razmerje:

-

zdravniku z manj kot enim letom delovne dobe oziroma sekundariju;

-

obema zakoncema, ki sta zaposlena v istem zavodu;

-

zdravniku, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na zavodu za zaposlovanje;

-

zdravniku, ki je edini hranilec v družini;

-

zdravniku invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino;

-

zdravniku na specializaciji oziroma drugem strokovnem izpopolnjevanju na katerega ga je poslal zavod.

Starejšemu zdravniku, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.

10. Delovni čas

33. člen

Tedenski delovni čas zdravnikov je 40 ur.

V okviru dnevnega delovnega časa imajo zdravniki diagnostiki in terapevti pravico do enourne strokovne priprave za delo v zavodu.

34. člen

Če razmere oziroma delovni proces v izjemnih primerih zahtevajo, se delovni čas lahko prerazporedi tako, da se doseže poprečna tedenska delovna obremenitev posameznega zdravnika v okviru 3 mesecev.

Delo v delovnem času, ki je v povprečju daljše od polnega delovnega časa in ni bilo po prejšnjem odstavku razporejeno v redni delovni čas, se obračuna kot delo prek polnega delovnega časa.

11. Letni dopust

35. člen

Zdravnik ima pravico do letnega dopusta ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega, vendar mora delati najmanj polovico delovnega časa.

Če zdravnik ne izpolni pogoja nepretrganega dela šestih mesecev, ima pravico le do dopusta, ki je sorazmeren času prebitem na delu. Letni dopust se takemu zdravniku izračuna tako, da se najprej ugotovi dopust, ki bi ga zdravnik imel, če bi izpolnil pogoj nepretrganega dela, nato pa se to število deli z dvanajstimi meseci in pomnoži s številom mesecev, ki jih je zdravnik že izpolnil v zavodu.

36. člen

Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer in starosti.

(1) Zdravniku pripada glede na delovno dobo:
    – do 3 let                                                       18 dni
    – nad 3 do 7 let                                                 19 dni
    – nad 7 do 10 let                                                20 dni
    – nad 10 do 15 let                                               21 dni
    – nad 15 do 20 let                                               22 dni
    – nad 20 do 25 let                                               23 dni
    – nad 25 let                                                     24 dni
    (2) Za zahtevnost dela pripada:
    – sekundariju                                                     4 dni
    – zdravniku                                                       5 dni
    – specialistu                                                     6 dni
    (3) Zdravniku se glede na delo, ki ga pretežno opravlja, letni
dopust poveča še:
    – za delo v prosekturi za                                        10 dni
    – za delo na intenzivnem oddelku, v urgentni službi ali
operacijski dvorani za                                                2 dni
    – za stalno delo z viri ionizirajočega sevanja za                18 dni
    – za občasno delo pri virih ionizirajočega sevanja za             9 dni
    – diagnostikom in terapevtom za                                   3 dni
    (4) Zdravniku se glede na psihične obremenitve letni dopust
poveča zaradi dela z duševno motenimi osebami za:                    10 dni
    (5) Zdravniku se glede na socialne in zdravstvene razmere letni
dopust poveča:
    – materi in očetu samohranilcu za vsakega otroka do 15 let
starosti za                                                           1 dan
    – invalidu II. kategorije za                                      3 dni
    – invalidu III. kategorije za                                     2 dni
    – roditelju, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, 
težje ali težko duševno prizadeto osebo za                            5 dni
    – pri kronični bolezni oziroma bolezni, ki zahteva
neprekinjeno daljše zdravljenje za                                    1 dan
    – invalidu z najmanj 60% telesno okvaro za                        5 dni
    Povečan dopust iz druge, tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka te točke se ne sešteva.
    (6) Zdravniku, ki dopolni 55 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.

Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva zdravniku pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

37. člen

Pod dnevi letnega dopusta se mišljeni delovni dnevi.

V dneve letnega dopusta se ne vštevajo tiste sobote, ki za delavce zavoda niso delovni dnevi.

Če je delovni čas razporejen na 6 delovnih dni v tednu (vse sobote so delovne), se zdravniku za vsakih 5 dni dopusta dopust poveča za en dan.

Zdravnik ima pravico 1 dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti zavod v dveh dneh pred izrabo.

12. Odsotnost z dela z oziroma brez nadomestila plače

38. člen

Zdravnik je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu in sicer:

-

do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in sicer na podlagi zdravniškega potrdila, zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah in v primeru elementarnih nesreč, ki so prizadele njega ali njegovo družino,

-

tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in staršev, selitve v drug kraj;

-

dva dni za poroko otroka in selitev v istem kraju;

-

en dan zaradi smrti bližjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad šest dni in drugih neodložljivih opravkov.

V primerih iz prejšnjega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti ne glede na potrebe delovnega procesa.

Zdravnik ima lahko na osnovi predloga medicine dela pravico do odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom plače za medicinsko programiran oddih.

Zdravniku je treba zagotoviti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti.

39. člen

Zdravnik ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače (neplačani dopust) do 30 dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo motila delovnega procesa, v naslednjih primerih:

-

neodložljivega osebnega opravka;

-

zasebnega potovanja;

-

nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana;

-

zdravljenja na lastne stroške;

-

strokovnega izpopolnjevanja, kadar zdravnik nima pravice do odsotnosti z nadomestilom osebnega dohodka;

-

za sodelovanje na kulturnih in športnih prireditvah kot izvajalec;

-

za sodelovanje na kongresih, konferencah, kot delegat ali član vodstva.

V primeru odsotnosti zdravnika z dela brez pravice do nadomestila plače zdravniku pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo.

Zdravnik je lahko odsoten z dela brez nadomestila plače tudi nad 30 dni v posameznem koledarskem letu, če to dopušča delovni proces.

V primeru odsotnosti z dela nad 30 dni brez pravice do nadomestila plače, se zdravniku ta odsotnost všteva v zavarovalno dobo, če sam poravna ustrezne prispevke.

40. člen

Odsotnosti z dela po 38. in 39. členu odloči direktor na podlagi zdravnikove zahteve in ustrezne dokumentacije.

13. Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje

41. člen

Zdravniki imajo pravico in dolžnost stalnega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja, zato jim zavod omogoča:

-

stalno spremljanje medicinske stroke;

-

občasno praktično izpopolnjevanje v drugih zdravstvenih zavodih;

-

občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja.

-

izobraževanje v ustreznih izobraževalnih zavodih.

42. člen

Zdravnik, ki se izobražuje, ima pravice do zagotovitve pogojev za uspešno opravljanje učnih obveznosti.

Zdravnik, ki neupravičeno odkloni izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje, ki ga od njega zahteva delovni proces, ali ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti v zvezi z izobraževanjem, je disciplinsko in odškodninsko odgovoren.

43. člen

Zdravniki se strokovno izpopolnjujejo:

-

s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu v katerem delajo in na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko razširijo svoje strokovno znanje;

-

s praktičnim delom v ustreznih zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje znanje;

-

na tečajih;

-

na seminarjih;

-

na kongresih in simpozijih.

44. člen

Zdravniki se morajo strokovno izpopolnjevati najmanj 30 dni vsaki dopolnjeni dve leti dela in sicer v drugem zavodu. V primeru, da v domačih zavodih tako izpopolnjevanje ni mogoče, pošlje zavod zdravnika v ustrezen zavod v tujino.

Za strokovno izpopolnjevanje po prejšnjem odstavku šteje tudi udeležba zdravnika na mednarodnih strokovnih srečanjih.

Zdravnik, ki se je strokovno izpopolnjeval na tečaju ali seminarju je dolžan predložiti po opravljenem izpopolnjevanju potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja, v primerih strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja pošlje zavodu, ki je zdravnika na izpopolnjevanje poslal, pismeno oceno o zdravnikovem izpopolnjevanju.

45. člen

Zavod je dolžan poslati zdravnika na strokovno izpopolnjevanje pred rokom določenim v prejšnjem členu, če se pri strokovnem nadzoru ugotovi pomanjkljivo praktično znanje zdravnika ali če zavod uporablja glede na razpoložljiva sredstva zastarele metode in sredstva pri delu.

46. člen

Letni program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja zdravnikov za potrebe zavoda določi direktor na predlog strokovnega sveta in sprejme tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.

Strokovni svet je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju zdravnikov in ga s svojim mnenjem posredovati organu upravljanja. Poročilo pripravi direktor oziroma strokovni vodja.

47. člen

Zdravniki imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo v ustreznih izobraževalnih zavodih. Izobraževanje za potrebe zavoda je delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če poteka med delovnim časom šteje v delovni čas zdravnika.

Obseg delovnega časa, namenjenega izobraževanju, se določi glede na čas in vrsto izobraževanja.

48. člen

Če se zdravnik izpopolnjuje ali izobražuje za potrebe zavoda, ima pravico do odsotnosti z dela:

    – za izpit po opravljenem sekundariatu                10 delovnih dni
    – za pripravo na preskus strokovne usposobljenosti    10 delovnih dni
    – za pripravo specialističnega izpita                 45 delovnih dni
    – za pripravo magistrske naloge                       30 delovnih dni
    – za zaključni izpit na najmanj dvosemesterskem
podiplomskem študiju                                      10 delovnih dni
    – za vsak izpit na podiplomskem študiju               10 delovnih dni
    – za pripravo doktorske disertacije                   45 delovnih dni
    – za zagovor doktorske disertacije                    10 delovnih dni

49. člen

Zdravniku, ki se izobražuje in izpopolnjuje za potrebe zavoda, pripadajo povračila stroškov povezanih z izobraževanjem:

-

prevoz;

-

kotizacija, šolnina;

-

stroški prehrane;

-

stroški bivanja;

-

nadomestilo za ločeno življenje, če izobraževanje oziroma izpopolnjevanje poteka izven kraja stalnega bivališča zdravnika in če mora biti zdravnik na takšnem izobraževanju oziroma izpopolnjevanju več kot 30 dni.

Nadomestilo iz 5. alineje izključuje nadomestili iz 3. in 4. alineje.

50. člen

Zdravniku, ki se izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi, medsebojne odnose pa zdravnik in zavod uredita s pogodbo.

51. člen

Zdravnik, ki ga je zavod poslal na daljše izobraževanje oziroma specializacijo, je dolžan na poziv zavoda prekiniti izobraževanje oziroma specializacijo, če je neobhodno potrebno, da se vrne na delo v zavod, vendar ne več kot za 6 mesecev v času trajanja specializacije.

Odločitev po prejšnjem odstavku sprejme direktor v soglasju s strokovnim svetom.

14. Delovna praksa študentov medicine

52. člen

Študente medicine sprejme na delovno prakso direktor oziroma organ, določen s statutom ali pravili zavoda.

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ)

Časovnica