Javno naročilo male vrednosti je eden izmed najbolj uporabljenih postopkov v praksi javnega naročanja, saj omogoča hitrejšo in manj formalizirano izvedbo nabave za blago, storitve ali gradnje nižje vrednosti. Kljub svoji enostavnosti pa vsebuje pomembne pravne in proceduralne posebnosti, ki jih morajo naročniki upoštevati, da zagotovijo zakonitost postopka in preprečijo morebitne sankcije.

V tem članku predstavljamo ključne informacije o postopku naročila male vrednosti, kot jih določa Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), skupaj z napotki za pravilno uporabo portala za javno naročanje in opozorili glede dovoljenega zneska za naročilo male vrednosti.

Kaj je javno naročilo male vrednosti?

Javno naročilo male vrednosti je poenostavljen postopek, ki ga naročnik uporabi za oddajo naročila, katerega ocenjena vrednost ne presega mejnih vrednosti, določenih z ZJN-3 za obvezno objavo v Uradnem listu EU. Namen tega postopka je zmanjšanje administrativnega bremena in povečanje učinkovitosti pri oddaji manjših naročil, ob hkratnem zagotavljanju temeljnih načel javnega naročanja:

• transparentnosti,
• konkurenčnosti,
• enakopravne obravnave in
• sorazmernosti.

Vrednostni pragovi za naročilo male vrednosti

Znesek naročila male vrednosti je ključen za pravilno uporabo tega postopka. Uporaba postopka male vrednosti je dopustna, če ocenjena vrednost naročila ne presega določenih pragov.

Pravilna ocena vrednosti naročila je bistvena. V primeru napačne ocene ali namernega razdeljevanja (drobljenja) naročila, da bi se izognili uporabi zahtevnejšega postopka, lahko pride do resnih posledic.

Portal za javno naročanje: obvezna objava

Čeprav gre za poenostavljen postopek, zakonodaja še vedno zahteva, da se obvestilo o naročilu male vrednosti objavi na Portalu javnih naročil. Portal za javno naročanje tako ostaja ključno orodje za zagotavljanje transparentnosti in omogočanje konkurence med ponudniki.

Objava na portalu vključuje osnovne informacije o predmetu naročila, rokih za oddajo ponudb, merilih za izbor ter kontaktne podatke naročnika.

Ključna proceduralna posebnost: Obrnjen vrstni red preverjanja

Ena izmed osrednjih posebnosti postopka javnega naročila male vrednosti je t. i. "obrnjeni vrstni red" preverjanja ponudb, ki ga določa četrti odstavek 89. člena ZJN-3. Ta naročniku omogoča, da:

• najprej razvrsti ponudbe izključno glede na merila (npr. najnižja cena, najboljše razmerje med ceno in kakovostjo),
• šele nato preveri izpolnjevanje pogojev in morebitne razloge za izključitev samo za izbranega ponudnika.

To pomeni manj administracije in hitrejše odločanje, saj se preverjanje dokumentacije opravi le za enega ponudnika, ne za vse.

Obveznosti, ki ostajajo

Kljub proceduralnim poenostavitvam mora naročnik v postopku javnega naročila male vrednosti izpolniti številne zakonske obveznosti:

• Objava na portalu za javno naročanje: Obvezna za vsak postopek, razen za evidenčna javna naročila.
• Pisna in obrazložena odločitev: Naročnik mora izdati odločitev o oddaji naročila, ki mora biti utemeljena in objavljena.
• Spoštovanje načel ZJN-3: Enakopravna obravnava, sorazmernost, gospodarnost, konkurenca in transparentnost morajo biti zagotovljeni v vsakem koraku postopka.
• Zagotovljeno pravno varstvo: Ponudniki lahko vložijo revizijski zahtevek pri Državni revizijski komisiji, tudi če gre za naročilo male vrednosti.

Prepoved drobljenja naročil

Ena največjih napak naročnikov je t. i. drobljenje naročil, ko se več istovrstnih naročil umetno razdeli na manjše dele, da bi vsak posamezen del ostal pod pragom za uporabo strožjega postopka.

Takšna praksa je prepovedana. Če Državna revizijska komisija ali sodišče ugotovi, da je naročnik ravnal v nasprotju z zakonom, lahko razglasi pogodbo za nično, naročniku pa se lahko izrečejo globe ali druge sankcije.

Vidimo lahko, da je postopek javnega naročila male vrednosti zakonito in uporabno orodje za naročnike, kadar vrednost naročila ne presega zakonsko določenih pragov. Njegova uporaba prinaša številne prednosti, med njimi:

• manj birokracije,
• hitrejša izvedba postopka,
• manjše obremenitve za naročnika in ponudnike,
• vendar še vedno visoko stopnjo pravne varnosti.