Odpravnina je ena ključnih denarnih pravic zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja. Za delodajalca pa pomeni eno izmed zakonskih obveznosti, ki jo mora pravočasno in pravilno izpolniti, da se izogne morebitnim sporom ali kaznim.
Kdaj delavec pridobi pravico do odpravnine?
Pravica do odpravnine ni samoumevna. Delavcu pripada le v določenih primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1):
- odpoved iz poslovnih razlogov,
- odpoved iz razloga nesposobnosti,
- ob upokojitvi,
- ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
V vsakem izmed navedenih primerov so pogoji, višina in davčna obravnava različni.
Odpravnina pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (108. člen ZDR-1)
Delodajalec je dolžan izplačati odpravnino, kadar odpove pogodbo iz poslovnega razloga (npr. reorganizacija, ukinitev delovnega mesta) ali razloga nesposobnosti.
Osnovo za izračun višine odpravnine predstavlja povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel (ali bi jo prejel) v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo.
- 1 do 10 let delovne dobe: 1/5 osnove za vsako leto dela.
- 10 do 20 let: 1/4 osnove za vsako leto dela.
- Nad 20 let: 1/3 osnove za vsako leto dela.
V delovno dobo se šteje tudi delo pri pravnih prednikih delodajalca.
Najvišji znesek, ki ga posameznik lahko prejme, je 10-kratnik osnove, razen če kolektivna pogodba določa višji znesek.
Odpravnina se izplača na zadnji dan delovnega razmerja.
Odpravnina ob upokojitvi (132. člen ZDR-1)
Da je posameznik upravičen do pokojnine ob upokojitvi, mora izpolnjevati dva pogoja:
- najmanj 5 let zaposlitve pri delodajalcu,
- prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve.
Višina odpravnine ob upokojitvi se določi kot dve povprečni mesečni plači v Sloveniji ali
dve povprečni mesečni plači delavca - izbere se ugodnejša varianta.
Če je delodajalec zaposlenemu, ki se upokojuje, financirali dokup pokojninske dobe, odpravnina pripada le, če presega strošek dokupa.
Posebni primeri in izjeme
Odpoved s ponudbo nove pogodbe (91. člen ZDR-1)
Če delodajalec zaposlenemu ponudi ustrezno zaposlitev, ki jo delavec sprejme ne pripada. Odpravnina ne pripada tudi, če zaposleni ponujeno primerno delovno mesto zavrne.
Če ponudba ni ustrezna in jo delavec odkloni, mu pripada polna odpravnina.
Ustrezna zaposlitev pomeni enako vrsto in raven izobrazbe, enak delovni čas in razdaljo največ 3 ure vožnje (v obe smeri) z javnim prevozom.
Smrt delavca
Če delavec umre pred iztekom odpovednega roka, pravica do odpravnine ne nastane (sodba Pdp 866/2012).
Za delodajalca je pravilno obračunavanje in izplačilo odpravnine ključnega pomena za skladnost z zakonodajo in zmanjšanje tveganja sporov.
Največja past sta nepoznavanje izjem in napačno izračunana davčna osnova.
S skrbnim upoštevanjem ZDR-1, ZDoh-2 in sodne prakse boste zagotovili, da bodo postopki zakoniti in brez nepotrebnih zapletov.