V stečajnem postopku je za upnike in tretje osebe ključno, da razumejo, kako se uveljavljajo ločitvene pravice, izločitvene pravice ter kako poteka preizkus terjatev. Gre za tri med seboj tesno povezane institute, ki odločilno vplivajo na to, ali bo nekdo poplačan prednostno, ali bo dobil premoženje nazaj oziroma ali bo njegova terjatev sploh upoštevana v nadaljnjem poteku stečaja. Pravilno in pravočasno uveljavljanje teh pravic je zato temelj učinkovitega varstva interesov v insolvenčnem postopku.

Kaj so ločitvene pravice?

Ločitvene pravice pomenijo, da ima upnik pravico do prednostnega poplačila svoje terjatve iz točno določenega premoženja stečajnega dolžnika. Tak upnik je zavarovani upnik, saj njegova terjatev ni “navadna”, temveč je zavarovana z določeno pravico na dolžnikovem premoženju.

Med tipične primere ločitvenih pravic sodijo:

• hipoteka na nepremičnini,
  
  

• zastavna pravica na premičnini ali terjatvi,
  
  

• pridržna (retencijska) pravica.
  
  

Ključna posebnost ločitvenih pravic je koncept posebne stečajne mase. Premoženje, ki je obremenjeno z ločitveno pravico (na primer nepremičnina s hipoteko), se vodi in unovčuje ločeno, saj je namenjeno prvenstveno poplačilu ločitvenega upnika. To premoženje torej ni “navadna” stečajna masa, iz katere bi se poplačali vsi upniki, temveč ima poseben režim, ker je zavarovanje vezano na konkretno stvar ali pravico.

Poplačilo pri ločitveni pravici poteka po logiki: izkupiček od prodaje → poplačilo ločitvenega upnika → morebitni presežek v splošno maso. Če je izkupiček višji od višine zavarovane terjatve, gre razlika v splošno stečajno maso. Če pa izkupiček ne zadošča, se nepoplačani del terjatve obravnava kot navadna (nezavarovana) terjatev in se poplača sorazmerno skupaj z ostalimi navadnimi upniki.

Z vidika uveljavljanja je bistveno, da mora ločitveni upnik prijaviti terjatev in ločitveno pravico v zakonskem roku (v besedilu je navedeno, da je to praviloma 3 mesece od oklica o začetku stečaja). Čeprav začetek stečaja sam po sebi ne vpliva na obstoj ločitvene pravice, je prijava nujna za njeno uveljavljanje znotraj postopka.

Kaj so izločitvene pravice?

Izločitvene pravice so vsebinsko drugačne od ločitvenih. Pri izločitveni pravici ne gre za prednostno poplačilo iz dolžnikovega premoženja, temveč za položaj, ko določeno premoženje sploh ni last stečajnega dolžnika. Tretja oseba zato zahteva, da se to premoženje izloči iz stečajne mase.

Tipični primeri izločitvenih pravic so:

• lastninska pravica tretje osebe, ko ima dolžnik stvar zgolj v posesti (na primer stroj v najemu ali na popravilu),
  
  

• finančni lizing, kjer je lizingodajalec lastnik predmeta lizinga,
  
  

• blago v komisijski prodaji, kjer je lastnik blaga komitent, dolžnik pa komisionar.
  
  

Ključna značilnost izločitvene pravice je: premoženje se ne uporabi za poplačilo upnikov, ker ne spada v stečajno maso. Če je izločitvena pravica uspešno uveljavljena, se premoženje vrne upravičencu, ki je dejanski lastnik.

V besedilu je posebej poudarjeno, da za izločitvene pravice ni naveden enak strogi prekluzivni rok kot za prijavo terjatev, vendar pa zamuda kljub temu pomeni tveganje. Največje tveganje nastane, če stečajni upravitelj premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, proda. V takem primeru izločitveni upravičenec ne uveljavlja več stvarne pravice na konkretni stvari, temveč dobi pravico do denarnega zneska, doseženega s prodajo, zmanjšanega za stroške prodaje. Ta znesek postane terjatev v stečajnem postopku, kar je bistvena sprememba položaja: namesto vračila stvari pride do denarne “pretvorbe” v terjatev.

Preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic

Preizkus terjatev je osrednji procesni mehanizem, ki povezuje ločitvene pravice, izločitvene pravice in navadne terjatve. Njegov namen je ugotoviti, katere terjatve in pravice so utemeljene, katere se priznajo in katere se prerekajo. S tem se vzpostavi pravna varnost in enako obravnavanje udeležencev postopka.

Postopek, kot je predstavljen v besedilu, poteka po korakih:

1. Prijava
   Upniki in imetniki pravic prijavijo svoje terjatve, ločitvene pravice in izločitvene pravice (pri terjatvah je izpostavljen rok, praviloma 3 mesece).
   
   

2. Preizkus s strani stečajnega upravitelja
   Stečajni upravitelj je dolžan vsako prijavo preizkusiti in se odločiti, ali jo bo priznal ali prerekal.
   
   

3. Osnovni seznam preizkušenih terjatev
   Upravitelj pripravi seznam, v katerem navede priznane in prerekane terjatve ter pravice in obrazloži razloge prerekanja.
   
   

4. Možnost prerekanja s strani drugih upnikov
   Po objavi seznama lahko tudi drugi upniki (v osebnem stečaju tudi dolžnik) prerečejo terjatev, ki jo je upravitelj priznal.
   
   

5. Sklep sodišča o preizkusu
   Sodišče izda sklep o preizkusu terjatev, ki je podlaga za nadaljnje procesne korake.
   
   

Posledice priznanja in prerekanja

Če so terjatve ali pravice priznane in jih nihče ne prereka, se šteje, da so ugotovljene, sklep o preizkusu pa ima učinek pravnomočne odločitve glede njihovega obstoja. To pomeni, da je položaj upnika ali imetnika pravice v nadaljevanju postopka stabilen.

Če so terjatve ali pravice prerekane, sodišče upnika napoti na pravdo. To pomeni, da mora upravičenec v določenem roku vložiti tožbo, sicer njegova prerekana terjatev preneha. V besedilu je posebej izpostavljen tudi primer, ko je prerekana ločitvena pravica: če jo prereka upravitelj in nato ne vloži tožbe za ugotovitev njenega neobstoja, se šteje, da je ločitvena pravica priznana.

Ključna razlika: ločitvene pravice - izločitvene pravice

Najenostavneje: ločitvena pravica pomeni prednostno poplačilo iz dolžnikovega premoženja, izločitvena pravica pa pomeni izločitev premoženja, ki sploh ni dolžnikovo. Pri ločitveni pravici premoženje ostane v stečajni masi (kot posebna masa), pri izločitveni pa se iz nje umakne.

Ločitvene pravice, izločitvene pravice in preizkus terjatev so temelji pravilnega razreza pravic v stečajnem postopku. Ločitvene pravice zagotavljajo prednostno poplačilo iz določenega premoženja, izločitvene pravice pa varujejo lastnike pred tem, da bi se njihovo premoženje neupravičeno znašlo v stečajni masi. Preizkus terjatev je “filter”, ki odloči, katere pravice bodo priznane in katere bodo morale biti potrjene v pravdi. Razumevanje teh razlik bistveno vpliva na uspešno uveljavljanje pravic v insolventnem postopku.