STA novice / DZ v četrtek na izredni seji o rebalansu (ozadje)

"V rebalansu se vidi, da želimo varčevati," je v torek na seji odbora DZ za finance poudaril finančni minister Franc Križanič. Slovenija pa bo z njegovim sprejemom dala tudi pomemben signal bonitetnim agencijam, je dodal.

Rebalans se po njegovih besedah sprejema v dokaj zapletenih mednarodnih finančnih razmerah, ko je Slovenija zaradi padca pokojninske reforme zašla med države, ki se omenjajo kot tiste, ki ne obvladujejo stroškov. "Zato je še bolj varčevalno naravnan, kot smo načrtovali ob podatkih, ki smo jih imeli v spomladanskih mesecih," je predlog sredi julija predstavil Križanič.

Da bo potreben rebalans, je vlada začela omenjati že aprila, ko je Urad RS za makroekonomske analize znižal napovedi o letošnji gospodarski rasti, hkrati pa so se poslabšale tudi ocene glede makroekonomskega položaja drugod po svetu. Z omenjenim krčenjem bo letošnja proračunska poraba znašala 9,65 milijarde evrov, kar pa je še vedno štiri odstotke več kot lani.

Po drugi strani se proračunski prihodki znižujejo na 7,95 milijarde evrov, od česar se bo iz naslova davkov v državno blagajno steklo 6,64 milijarde evrov oz. 124 milijonov evrov manj od prvotnih izračunov. Največje odstopanje se nanaša na trošarine in davek na dodano vrednost, medtem ko si več prihodkov od prvotno načrtovanih vlada obeta z naslova davka od dohodkov pravnih oseb.

Proračunski primanjkljaj bo tako ostal v načrtovani višini 1,69 milijarde evrov, kar predstavlja 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V prihodnjih letih naj bi se presežek odhodkov nad prihodki zniževal: v letu 2012 na 3,1 odstotka BDP in leto pozneje na 2,4 odstotka BDP.

Rebalans je namenjen predvsem okrepljenim ukrepom na trgu dela. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se namenja dodatnih 52,7 milijona evrov, tako da bo v celem letu razpolagalo z 1,7 milijarde evrov proračunskih sredstev. Po posameznih postavkah je največje povečanje predvideno za trg dela, kar je pripisati povečanju brezposelnosti in pričakovanim dodatnim stečajem.

Pri tem se transferji posameznikom in gospodinjstvom glede na lani povečujejo za osem odstotkov na 1,45 milijarde evrov. Po Križaničevih besedah je namreč treba zaradi zaostrenih socialnih razmer ta sredstva povečati, da se bo lahko zadržala raven pomoči, ki jo pomoči potrebni dobivajo.

"Prioriteta je socialna kohezija," je v torek na seji odbora DZ za finance ponovil Križanič. A s tem se vsi ne strinjajo; poslanec SLS Radovan Žerjav se denimo boji, da "bomo vsi skupaj socialno povezani bankrotirali". Politika, kjer država preprosto ljudem plačuje, da so doma, po njegovih besedah ne more zdržati, namesto tega bi morali "dati ljudem v roke palico, da bodo lahko lovili ribe."

Poleg ministrstva za delo, rebalans več sredstev predvideva tudi za ministrstva za finance, za zunanje zadeve ter za šolstvo in šport. Med posameznimi politikami pa ostaja ena glavnih prioritet vlade spodbujanje konkurenčnosti in krepitev podjetništva, kjer se sredstva povečujejo za 96 milijonov evrov na 308,7 milijona evrov.

Najbolj se v predlogu rebalansa krčijo sredstva za investicije in materialni stroški, kljub temu pa investicije še vedno ostajajo na šest odstotkov višji ravni kot lani. Država bo po Križaničevih besedah manj gradila, a s transferji izrazito spodbujala gospodarstvo, samostojne podjetnike in javne zavode. "Trpi del investicij," je priznal v torek, vendar poudaril, da so tiste investicije, ki se financirajo iz evropskih sredstev, na rekordno visoki ravni.

Glede na leto 2010 se z rebalansom znižujejo sredstva za nacionalno varnost, obrambo in zunanje zadeve, promet in prometno infrastrukturo, upravljanje sistemov javne uprave in tudi politiko zdravstvenega varstva.

Med posameznimi proračunskimi uporabniki se najbolj znižuje proračun ministrstva za promet: za 128,2 milijona evrov na 537,1 milijona evrov, znotraj posameznih postavk pa so največji rezi predvideni pri direkciji za ceste ter direkciji za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo.

Za plače zaposlenih v javnem sektorju bo šlo letos štiri odstotke več denarja kot lani, a se v primerjavi z veljavnim proračunom znižujejo za odstotek. V predlogu novele zakona o interventnih ukrepih, ki spremlja obravnavo rebalansa v DZ, je vlada predvidela zadržanje števila javnih uslužbencev na ravni s konca leta 2010.

Novega zaposlovanja v javnem sektorju do konca leta 2012 praviloma ne bo, dovoljeno bo le v določenih primerih: če gre denimo za nadomestno zaposlitev, če se financira iz tržne dejavnosti ali pa zaradi povečanega obsega dela. Poleg tega se s predlagano novelo zakona del izplačil iz državnega proračuna občinam zamika za tri mesece, do konca marca 2012.