STA novice / V koaliciji še pogovori o podpori Keršmancu za ustavnega sodnika (dopolnjeno)

Predlog za imenovanje Keršmanca je predsednica republike Nataša Pirc Musar v DZ posredovala šele minuli teden. Sprva je namreč za tri nove ustavne sodnike predlagala Tamaro Kek, ki deluje na področju davčnega in gospodarskega prava, Marka Starmana, ki deluje na področju varstva narave, okolja in prostora ter Barbaro Kresal, ki deluje na področju delovnega prava. Nato pa je sporočila, da predlog za imenovanje slednje nima zadostne podpore za izvolitev, zato namesto nje poslancem v izvolitev predlaga vodjo specializiranega in kazenskega oddelka na ljubljanskem okrožnem sodišču Keršmanca.

Ta se je ta teden še predstavljal poslanskim skupinam, po slišanem pa naj bi nekatere pomisleke imeli v koalicijskih SD in Levici. Kot je danes poročal spletni portal N1, naj bi bili razlog za to nekateri konservativni pogledi, pri čemer naj bi se v omenjenih strankah koalicije razhajali v pogledih na pravico do splava, pravico do prostovoljnega končanja življenja in pregon sovražnega govora.

Ob tem so popoldne iz urada predsednice sporočili, da Pirc Musar "nikoli ne bi predlagala kandidata, ki ne podpira ustavnih pravic, med katere spada tudi pravica do splava".

Obenem so pojasnili, da Keršmanc tudi na predstavitvi v uradu ni izrazil stališč, ki naj bi jih v pogovorih z nekaterimi poslanskimi skupinami. Tudi v današnjem pisnem odzivu pa je po navedbah urada zatrdil, da podpira pravico žensk do splava in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ter da vsak sovražni govor in pozivanje k nasilju najostreje obsoja. "Kot razpravni kazenski sodnik stoji na stališču, da je sovražni govor kaznivo dejanje," so odziv Keršmanca navedli v predsedničinem uradu.

Keršmanc je sicer pisal tudi poslanskim skupinam. V pismu, ki ga je pridobila tudi STA, je med drugim navedel, da želi zaradi današnjih navedb v medijih "dodatno pojasniti svoja stališča". Tako je med drugim zatrdil, da podpira pravico žensk do splava in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Prepoved teh je po njegovih besedah v preteklosti povzročila velikansko škodo, ki se ne sme ponoviti, zato ne pričakuje, da bi moralo ustavno sodišče še kdaj odločati o tej pravici in kaj ta pomeni za ženske.

Pri tej pravici kot tudi glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in legalizacije konoplje je še dodal, da vrednostno zagovarja podrobnejšo normativno ureditev vsakega področja, ko to preprečuje tveganja za življenje in zdravje ljudi.

Glede pregona sovražnega govora pa je navedel, da v pravici svobodnega izražanja prepoznava visoko vrednoto, vendar to ne pomeni, da meni, da ta nima meja. "Ne toleriram kakršnegakoli spodbujanja neenakopravnosti in nestrpnosti, še manj pa spodbujanje k nasilju in vojni. (...) In ja, sovražni govor in širjenje lažnih novic jemljem kot resno nevarnost svobodi izražanja in ustavni demokraciji nasploh," je zapisal Keršmanc.

V sklepnem delu pisma pa je še navedel, da je po svetovnonazorskem prepričanju agnostik, kot sodnik pa je zavezan neodvisnosti in nepristranskosti.

Ali je s temi pojasnili v zadosti meri prepričal koalicijski stranki, predstavniki katerih imajo po slišanih predstavitvah precej dvomov, bo jasno po zaključenih pogovorih med koalicijskimi partnerji, ki napovedujejo, da bodo dokončno odločitev sprejeli do torkovega glasovanja.

Ti so se na to temo sestali že danes, zatem pa uradnih izjav niso dajali. O podpori se bodo v petek pogovarjali tudi še v Svobodi, kjer so kandidata sprejeli danes.

Kljub zagotovilom premierja Roberta Goloba iz prejšnjega tedna o koalicijski usklajenosti glede kandidatov, pa torej za zdaj zadostno število glasov, ki bi jih prispevali poslanci vseh treh strank koalicije, ostaja pod vprašajem.

Kandidati za ustavne sodnike za izvolitev potrebujejo 46 glasov na tajnem glasovanju. Keršmanc je sicer v ponedeljek že dobil zeleno luč mandatno-volilne komisije, kjer so ga podprli poslanci Svobode in SD ter opozicijske NSi. Levica se je medtem pri glasovanju vzdržala.