STA novice / Na ministrstvu konkretizirajo zamisel o prednostnem dispečiranju za Teš 6

"Na ministrstvu za infrastrukturo pripravljamo osnutek za koalicijsko uskladitev predloga, ki bo potem poslan v javno obravnavo," so za STA povedali na ministrstvu, potem ko je o načrtih za uvedbo prednostnega dispečiranja za elektriko iz domačega primarnega vira, v tem primeru lignita iz Premogovnika Velenje, ta teden poročal portal Siol.net.

Mehanizem prednostnega dispečiranja je bil zapisan v prejšnjem energetskem zakonu in se je v Sloveniji v preteklosti že izvajal v primeru Rudnika Trbovlje-Hrastnik in Termoelektrarne Trbovlje.

Gre za to, da je sistemski operater prenosnega omrežja, to je Eles, odgovoren za odkup vse elektrike od kvalificiranih proizvajalcev, priključenih na prenosno omrežje, ki uporabljajo domača goriva, vendar največ v določenem skupnem obsegu primarne energije, potrebne za proizvodnjo v koledarskem letu porabljene električne energije.

V kolikor se ti proizvajalci odločijo za samostojno prodajo elektrike, pa so upravičeni do premije, ki jo določi vlada in jim jo plačuje sistemski operater. Vsi stroški, ki jih ima sistemski operater zaradi takšnega odkupa oziroma zaradi plačila premije pa se krijejo iz prihodka od prodaje te energije ter na podlagi cene za uporabo elektroenergetskih omrežij.

Kot so za STA pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu, se ukrep predvideva v razmerah dlje trajajočih neobičajno nizkih tržnih cen električne energije po vzoru primerljivih ukrepov drugih držav EU za zagotovitev večje zanesljivosti oskrbe z električno energijo z uporabo domačega primarnega vira energije.

Ukrep bi po pojasnilih ministrstva lahko uvedli za določen čas zaradi zagotavljanja sekundarne regulacije prenosnega sistema, kjer ima Teš glavno vlogo, dokler se ne omogoči njeno primerljivo zanesljivo zagotavljanje v sodelovanju s sosednjimi trgi.

Za uveljavitev sprememb je po navedbah resornega ministrstva potrebna predhodna potrditev Evropske komisije in sprememba energetskega zakona. Kot navedeno, je takšen ukrep vseboval prejšnji energetski zakon, medtem ko ga novi zakon in leta 2014 ne vključuje, saj vlada kot predlagatelj in DZ kot zakonodajalec tako dolgo trajajoče nizke tržne ravni elektrike, kot je trenutno, nista pričakovala.

Začetek veljave ukrepa prednostnega dispečiranja po oceni infrastrukturnega ministrstva verjetno še ne bo možen v prvi polovici leta 2017.

Ukrep bi po zakonskih spremembah po potrebi s sklepom aktivirala vlada, finančne posledice za odjemalce pa bi imel le v primeru nižje tržne cene elektrike od upravičenih stroškov njene proizvodnje.

Strošek za gospodinjstva oz. podjetja v obliki višje cene na položnici bi bil po pojasnilih ministrstva odvisen od razmer na trgu. V primeru, da bi cena elektrike na trgu rasla, bi bilo treba zagotavljati manj prednostnega dispečiranja, ker bi Teš moral elektriko za prednostno dispečiranje ponuditi na trg in bi bil upravičen le do razlike do stroškov obratovanja po programu, prejetem od sistemskega operaterja.

Vsi odjemalci elektrike bi morali plačati enak prispevek glede na obračunsko moč. Na ministrstvu kot primer navajajo, da bi v primeru nespremenjenih cen na trgu in če bi vlada skupni obseg ukrepa omejila na 20 milijonov evrov na leto, gospodinjstvo z obračunsko močjo sedem kilovatov vsak mesec dodatno plačalo 1,28 evra, ker bi prispevek znašal 0,183 evra na kilovat.

Vlada sicer v začetku leta v okviru prizadevanj za zaprtje finančne konstrukcije 1,4-milijardnega projekta gradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne ni podprla predloga Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in Teša za spremembe glede poroštva države za obveznosti iz posojila v višini 440 milijonov evrov pri Evropski investicijski banki in za uvedbo prednostnega dispečiranja.

Takrat je Slovenskemu državnemu holdingu predlagala, naj prouči ukrepe HSE za prestrukturiranje skupine, zato da bo jasno, ali je prednostno dispečiranje res zadnji možni ukrep, da bo lahko Teš poplačeval posojilo.

Na ministrstvu so povedali, da SDH nadzira poslovanje HSE, vlada pa še ni prejela poročila holdinga in se tako ni mogla opredeliti do zadostnosti izvedenih ukrepov, ki bi ji omogočili sprejem sklepa o uvedbi ukrepa prednostnega dispečiranja. Vlada sicer, tako na ministrstvu, ne izključuje možnosti, da bi se do poročila SDH opredelila tudi na podlagi mnenja neodvisnega recenzenta.