STA novice / Slovenija in Hrvaška krepita sodelovanje glede posmrtnih ostankov hrvaških žrtev na Teznu in drugih grobiščih (dopolnjeno)

Na srečanju Janše in Penave v Ljubljani je bil poudarek na konkretnih terenskih dejavnostih, ki jih je mogoče začeti izvajati že letos, ter na možnostih nadaljnjega sodelovanja slovenske in hrvaške strani, so za STA danes pojasnili v kabinetu predsednika vlade.

Glavni temi pogovorov sta bili raziskovanje množičnega grobišča na Teznu pri Mariboru in možnost vrnitve posmrtnih ostankov hrvaških žrtev v domovino, pa so v torek sporočili iz stranke Domovinsko gibanje (DP), ki jo vodi Penava, sicer tudi predsednik hrvaške komisije za ugotavljanje usode žrtev zločinov, storjenih po drugi svetovni vojni.

Po ocenah raziskovalcev je bilo maja 1945 v protitankovskem jarku na Teznu ubitih in pokopanih med 15.000 in 20.000 razoroženih pripadnikov hrvaške vojske in civilistov, ki so jih usmrtile komunistične sile. Po navedbah slovenske vlade gre za največje povojno grobišče Hrvatov, Penava pa je Tezno opisal kot verjetno "največje množično grobišče v Evropi".

Sestanka se je udeležil tudi predsednik komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč Mitja Ferenc.

Ferenc je v izjavi, ki jo je slovenska vlada danes objavila na omrežju X, glede Tezna sporočil, da bodo poskušali ugotoviti, ali je jarek daljši od doslej raziskanih 930 metrov. "Za to dolžino vemo, da je polna trupel, to pomeni skoraj 15.000 žrtev," je dejal.

Na podlagi ugotovitev bosta strani nato skupaj preučili možnosti za začetek ekshumacij žrtev. Nadaljnje terensko raziskovanje jarka je po navedbah slovenske vlade predvideno prihodnji mesec, že letos pa nameravajo urediti območje jarka, da bo primerno za obiskovalce.

V kabinetu predsednika vlade so danes poudarili, da gre za izjemno obsežen in zahteven projekt. Ob tem so spomnili, da je bilo ob gradnji avtoceste leta 1999 na približno 60 metrih jarka odkritih 1179 posmrtnih ostankov.

Še pred Teznim, in sicer že ta mesec, naj bi po besedah Ferenca na podlagi poročil hrvaške strani terensko preiskali še nekaj grobišč v Crngrobu pri Škofji Loki, kjer naj bi prav tako bili posmrtni ostanki hrvaških žrtev povojnih pobojev.

Slovenska vlada namerava sodelovanje s Hrvaško razširiti tudi na druga povojna grobišča. Doslej je bilo po njenih navedbah ekshumiranih 14 grobišč s hrvaškimi žrtvami, terensko potrjenih je še 37, na seznamu pa je dodatnih 96 lokacij, za katere viri kažejo, da bi lahko vsebovale posmrtne ostanke hrvaških žrtev.

Sedanji vladi v obeh državah po besedah Penave odpirata prostor za tesnejše sodelovanje pri vprašanju množičnih grobišč. Janšo je, kot je dodal, seznanil tudi z načrti Zagreba za gradnjo spominskega parka s kostnico na Hrvaškem za posmrtne ostanke žrtev s Tezna in drugih morišč.

Konkretnih dogovorov glede financiranja raziskav, ekshumacij in identifikacije žrtev oziroma sodelovanja slovenskih institucij pri načrtovanem spominskem parku in kostnici na Hrvaškem po navedbah kabineta predsednika vlade na srečanju niso sprejeli.