STA novice / Brezigar za STA: Dolgotrajno iskanje novega evropskega tožilca lahko oteži pregon kaznivih dejanj v škodo EU

Glavni razlog za težave pri iskanju novega predstavnika Slovenije na evropskem javnem tožilstvu (EPPO) je majhno zanimanje med možnimi kandidati, torej med tožilci. Ministrstvo za pravosodje je doslej objavilo šest javnih pozivov za vložitev kandidatur, a jih je bila večina neuspešnih. Pet razpisov - tudi zadnji, katerega rok za prijavo se je iztekel v ponedeljek - zato, ker kandidatur niso vložili vsaj trije kandidati, kot določata zakon o državnem tožilstvu in uredba o ustanovitvi evropskega javnega tožilstva, eden pa zato, ker je Državnotožilski svet na podlagi prejetih kandidatur ocenil, da ne more oblikovati liste treh kandidatov za imenovanje. "Nadaljnji koraki v zvezi z morebitno objavo novega razpisa bodo sprejeti v prihodnjih dneh," so danes sporočili z ministrstva za pravosodje.

Brezigar, ki od leta 2020 kot prvi predstavnik zastopa Slovenijo v kolegiju Evropskega javnega tožilstva in kot član njegovega senata bdi nad preiskavami, šibko zanimanje med tožilci pripisuje zlasti dejstvu, da delo evropskega javnega tožilca narekuje selitev v tujino. Tako bi se moral izbrani kandidat preseliti na sedež EPPO v Luksemburgu, medtem ko lahko evropski delegirani tožilci delo opravljajo v svoji državi.

Ob tem pa je v pogovoru za STA opozoril na morebitno tožilsko vrzel, ki bi lahko nastala, če Slovenija ne bo pravočasno našla novega predstavnika EPPO. Uredba o ustanovitvi evropskega tožilstva namreč določa, da v primeru, če do poteka Brezigarjevega mandata ne bo imenovan novi, do imenovanja novega to funkcijo začasno opravlja trenutna Brezigarjeva namestnica. To je zdaj Tanja Frank Eler, sicer ena od treh delegiranih tožilcev iz Slovenije.

Po mnenju Brezigarja ta ureditev ni najbolj posrečena, saj evropski delegirani tožilec ali tožilka v tem času ne more voditi ali nadaljevati preiskav, povezanih s sumi zlorab evropskih sredstev. Ob tem pa je Slovenija ravno zaradi povečanega števila goljufij v škodo sredstev EU nedavno imenovala še tretjega evropskega delegiranega tožilca Matijo Hostnika.

"Sploh v zadnjih letih je delovni pripad zadev v Sloveniji zelo zrasel. Tako lahko nastane težava, saj bosta namesto treh delegiranih tožilcev delo aktivno začasno opravljala le dva," je izpostavil Brezigar.

Na vprašanje, ali se število zlorab v škodo evropskega proračuna v Sloveniji povečuje ali so nacionalni preiskovalni organi bolj uspešni pri njihovem odkrivanju in prijavi, Brezigar odgovarja, da oboje. Ob tem pa opozarja, da se v Sloveniji ne zvišuje le število preiskav sumov goljufij, temveč z njimi tudi ocenjena škoda za proračuna EU in Slovenije. Ta je ob koncu lanskega leta, ko je EPPO v Sloveniji vodil 53 preiskav, narasla na 175,91 milijona evrov. "To je skoraj trikratnik ocenjene škode ob koncu leta 2024," je poudaril.

Kot opozarja, lahko do povečanja števila zlorab in goljufij prihaja tudi zaradi večjega obsega evropskih sredstev, ki so bila v zadnjih letih namenjena Sloveniji. Ob tem je spomnil na rekordna izplačila Sloveniji iz naslova evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. "Več evropskih sredstev kot pride v Slovenijo, večja so tveganja za njihovo zlorabo," je opozoril.

Veliko evropskih sredstev pa se v Slovenijo steka tudi za podporo projektom na področju infrastrukture in kmetijstva, je dodal. "V primerjavi z drugimi državami članicami EU je prijav sumov goljufij s tega področja v Sloveniji manj. Želeli bi si, da so organi, ki bdijo nad temi sredstvi, nekoliko bolj kritični in se v primeru zaznav sumov kaznivih dejanj obrnejo na nas," je pozval.

Podatki za Slovenijo ob koncu lanskega leta sicer kažejo, da se večina, to je 42 preiskav, s skupno ocenjeno škodo 119,2 milijona evrov nanaša na zlorabe pri porabi evropskih sredstev. 11 primerov s skupno ocenjeno škodo 56,7 milijona evrov pa na goljufanje pri obračunu davka na dodano vrednost in carinah. Kot ugotavlja Brezigar, je največ kaznivih dejanj v škodo EU v Sloveniji povezanih s sredstvi iz naslova evropskega mehanizma za regionalni in urbani razvoj. Med najpogostejšimi goljufijami pa izpostavlja umetno prikazovanje stroškov pri prijavah projektov, ponareditev poslovnih listin in drugo.

Opaža pa tudi, da imajo pomembno vlogo pri zlorabah v škodo sredstev EU v Sloveniji posredniki. Ti pogosto pripravijo projektne prijave in dokumentacijo za upravičence, tudi z lažnimi dokumenti. "Ali celo sami iščejo potencialne upravičence evropskih sredstev," ugotavlja Brezigar.

Se pa je Slovenija v zadnjih letih znašla tudi v središču dveh obsežnih preiskav, v okviru katerih EPPO preiskuje goljufije na področju izogibanja plačilu davčnim in carinskim obveznostim in nepravilnosti pri uvozu blaga iz tretjih držav. V preiskavi Fuel Family je EPPO v sodelovanju z italijansko finančno policijo vzela pod drobnogled večletno čezmejno shemo davčnih utaj. V preiskavi Calypso pa so pod drobnogledom kriminalne mreže, ki naj bi več let iz Kitajske na evropski trg uvažale velike količine blaga, povečini tekstila, obutve in električnih koles in se pri tem izogibale plačilu davčnih obveznosti in carin.

Kot poudarja Brezigar, se Slovenija v tovrstnih operacijah pogosto pojavlja kot tranzitna država, a ne zgolj za pretok blaga, temveč tudi kapitala nezakonitega izvora, zato so v več primerih začasno zavarovali premoženje, za katerega obstaja sum, da izvira iz kaznivih dejanj. "Če opazimo, da je kaznivo dejanje storjeno na območju Slovenije in ga kolegi iz EPPO še ne preganjajo, sprožimo preiskavo po uradni dolžnosti," poudarja.

V zadnjih letih na EPPO sicer opažajo tudi občuten porast organiziranih kriminalnih združb, ki izvajajo klasične goljufije na škodo sredstev EU. Kot pravi sogovornik, gre za dobro organizirane združbe, ki izvirajo iz različnih držav, razloge za njihov porast pa pripisuje zlasti dejstvu, da so kazni za kazniva dejanja na škodo finančnih interesov EU praviloma nižje kot za kazniva dejanja, povezana s trgovino z drogami ali trgovino z ljudmi.

Ne glede na to, pa je po njegovi oceni EPPO pri njihovem pregonu dosegla pomemben napredek, s tem pa se zmanjšuje tudi prepričanje kriminalnih združb, da je tveganje za odkritje in kaznovanje pri tovrstnih kaznivih dejanjih majhno.

Še v letošnjem letu se zamenjava obeta tudi na vrhu EPPO. Evropski parlament in svet EU sta tako v začetku tedna za novega vodjo evropskega javnega tožilstva potrdila Nemca Andrésa Ritterja, ki bo položaj od trenutne vodje EPPO Laure Kövesi prevzel 1. novembra.

Ritter ima bogate tožilske in vodstvene izkušnje, pri kandidaturi so ga ves čas podpirali tudi člani kolegija evropskega javnega tožilstva, je poudaril Brezigar. "Veseli me, da se je za to odločil, še bolj pa, da je bil izbran," je dodal. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bodo z zamenjavo na vrhu nadaljevale kontinuiteta in smernice, ki jih je pri delu tožilstva zastavila Kövesi. Izpostavil je tudi pomemben doprinos odhajajoče glavne evropske tožilke, ki je "tako rekoč iz nič" ustanovila in oblikovala evropsko tožilstvo kot pomemben pravosodni organ na ravni EU.

"Kövesi je bila prava oseba na pravem mestu ob pravem času. Videli bomo, kaj bo prinesla prihodnost evropskega tožilstva, vendar se nadejam, da bo svetla," je še poudaril Brezigar, ki se po koncu mandata vrača na Specializirano državno tožilstvo.