STA novice / Predlog spremembe zakona o financiranju občin zanje dobrodošel, a ne zadosten

Koalicijske poslanske skupine so predlog vložile v DZ po opozorilih, da je po spremembi metodologije izračuna kazalnika razvitost več kot 30 občin ostalo brez pravice do sofinanciranja investicij iz državnega proračuna.

Kazalnike, po katerih se izračunava razvitost občin, je namreč na novo določila lani sprejeta novela zakona o financiranju občin. Na njihovi podlagi in po prav tako spremenjeni metodologiji je ministrstvo za finance izračunalo enotni kompozitni kazalnik razvitosti za vsako občino in ji na tej podlagi določilo delež sofinanciranja, do katerega so upravičene.

Pri tem je upoštevalo lestvico, ki delež sofinanciranja določa glede na razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi. Občine, kjer je to razmerje enako ali večje od 1,40, zdaj do sofinanciranja niso upravičene. Omenjeni koalicijski predlog, vložen v DZ pred dnevi, pa predvideva spremenjeno lestvico, po kateri bi bile vse občine upravičene do najmanj 60 odstotkov upravičenih stroškov investicije brez DDV.

V Skupnosti občin Slovenije, kjer bodo o tej problematiki govorili tudi na današnji seji predsedstva, ocenjujejo, da je predlagana sprememba zakona dobrodošla, a zgolj popravek obsega sofinanciranja ne rešuje temeljnega problema. Ključno vprašanje ostajajo kazalniki, na podlagi katerih se določa stopnja razvitosti občin, so pojasnili za STA.

Po njihovih navedbah je namreč ministrstvo za javno upravo, ki je za pripravo kazalnikov naročilo strokovno študijo z mednarodno primerjavo, od 13 kazalnikov razvitosti občin, ki jih je priporočila strokovna študija, v zakonodajo vključilo zgolj šest. Nekateri od preostalih niso bili sistematično merjeni, ministrstvo pa se je odločilo za izločitev kazalnikov, za katere podatki niso bili na voljo.

"Posledično so bili v zakonsko besedilo vključeni predvsem tisti kazalniki, ki so bili administrativno najlažje dostopni, četudi so vedeli, da bo rešitev strokovno vprašljiva in občinam v finančno škodo, ne pa tisti podatki, ki bi na podlagi strokovnih izhodišč najbolj celovito, objektivno in pravično odražali dejansko razvitost občin," so navedli v skupnosti občin.

Kot so dodali, pa je zanje posebej problematično, da se isti kazalnik razvitosti uporablja tudi pri sofinanciranju investicij, ki niso razvojne narave, temveč so vezane na izvajanje osnovnih zakonskih nalog občin ali pri zagotavljanju storitev širšega, regijskega pomena. V takšnih primerih se namreč upošteva razvitost posamezne občine, ki investicijo izvaja, ne pa razvitost celotnega območja oz. regije, za katero ta občina opravlja storitev, so pojasnili.

To je še posebej izrazito pri objektih in programih, kot so šole za otroke s posebnimi potrebami, bazeni oz. zaprta kopališča ter druge javne infrastrukture, ki jih uporablja širši krog prebivalcev, so navedli v skupnosti občin, kjer pa se zavedajo, da vseh potrebnih sprememb do volitev najverjetneje ne bo mogoče izpeljati, saj sprememba koeficientov razvitosti zahteva čas in resen strokovni dialog.

V Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS), kjer prav tako pozdravljajo hiter odziv koalicije, so napovedali, da bodo v DZ posredovali predlog za nekoliko drugačno lestvico obsega sofinanciranja, da bi bolj ublažili upad stopnje sofinanciranja za večino mestnih in tudi številne druge občine.

Po predlagani spremembi zakona bi bile do stoodstotnega sofinanciranja upravičenih stroškov investicij brez DDV upravičene občine, pri katerih je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 0,8, nato pa se deleži sofinanciranja zmanjšuje z intervalom 0,2. V ZMOS predlagajo, da bi bile do stoodstotnega sofinanciranja upravičene občine z rezultatom pod 0,7, nato pa bi si merila sledila z intervalom 0,3.

Predlagali bodo tudi, da pri stroških investicije DDV ne bi bil izvzet. "Davek je del stroška investicije, njegova neupravičenost pa dejansko zniža stopnjo sofinanciranja investicij še za 22 odstotkov," opozarjajo v ZMOS.

Sicer pa v ZMOS izpostavljajo tudi sam koncept upoštevanja "razvitosti" pri dostopu do državnih sredstev. Kot so zapisali za STA, iz zakona izhaja, da je namen zmanjševanje razvojnih razlik med občinami, kjer manj razvite občine prejmejo višjo podporo s strani države kot bolj razvite. A kot opozarjajo, je dejstvo, da se sofinanciranje nanaša na zagotavljanje infrastrukture za izvajanje osnovnih nalog, ki jo potrebujejo vse občine in ki sama po sebi ne prinaša večje razvitosti.

"Ali bo posamezna občina bolj razvita zaradi nove kolesarske steze ali obnovljene šole," sprašujejo v ZMOS. Menijo, da bi se razvitost občin kot kriterij za različno podporo države občinam lahko uporabljala kvečjemu pri sofinanciranju ukrepov občin, ki so namenjeni zmanjševanju razvojnih razlik.

Sedanji pristop pa, tako v ZMOS, pripelje do tega, da je obnova ene osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami, ki je regionalnega pomena, sofinancirana v obsegu 60 odstotkov, neka druga pa v višini sto odstotkov.

V Združenju občin Slovenije so za STA pojasnili, da so pristojno ministrstvo pozvali k poglobljeni strokovni presoji sistema izračuna kazalnika. Pripravljajo pa tudi celovito analizo učinkov predlaganih sprememb.