STA novice / DZ obravnaval predlog Levice za zaščito dreves v urbanih okoljih

Predlog zakona je v obravnavo DZ predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Tatjano Greif. Kot je poudarila poslanka Levice, odrasla drevesa v mestih opravljajo številne funkcije: blažijo vplive vremenskih pojavov, zmanjšujejo onesnaženost in izboljšujejo kakovost zraka, skrbijo za zadrževanje in kroženje vode, senčijo površine in ob vročinskih valovih hladijo ozračje, predstavljajo habitate za mnoge živalske vrste in podpirajo biotsko pestrost.

"Žal so naša urbana središča pogosto primer slabe prakse ravnanja z drevjem, v prvi vrsti je to prekomerna, stihijska sečnja dreves ali celo golosek," je opozorila Greif. Zato se po mnenju Levice kaže nuja po zakonski zaščiti dreves v urbanih okoljih.

Predlog zakona, ki zajema mestne občine, tako predvideva zaščito za drevesa z obsegom debla vsaj 40 centimetrov, merjeno v višini 1,3 metra nad tlemi, ne glede na to, ali drevesa rastejo na javni ali zasebni površini. Določa se tudi obveznost ohranjanja in vzdrževanja dreves za vse lastnike ter uvaja uradno dovoljenje za odstranjevanje dreves, ki ga izda pristojni organ mestne občine. Predlog zakona predvideva tudi nadomestno zasaditev v primeru, da se drevo odstrani.

Z zakonom se uvaja še evidenco zaščitenih dreves in novo javno službo za vzdrževanje dreves.

Kot je še poudarila Greif, imajo podobne ureditve marsikje po Evropi, med drugim na Dunaju, v Ženevi in Hamburgu.

Na vladi v celoti podpirajo temeljni cilj predloga zakona, a ga v predlagani obliki ne morejo podpreti, je dejal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek. Predlog zakona po Gajškovih besedah namreč vsebuje "vsebinske in sistemske pomanjkljivosti, ki bi otežile njegovo izvajanje in ne bi v celoti zagotovile doseganja zastavljenih ciljev".

Kot je pojasnil, je urejanje in čiščenje javnih površin, vključno z drevesi, že danes opredeljeno kot obvezna občinska gospodarska javna služba. Ta se že desetletja izvaja brez enotnih standardov in ustrezne strokovne usposobljenosti izvajalcev, vodenja celovitih evidenc in učinkovitega nadzora. Po oceni vlade pa predlagani zakon ne ponuja celovitih rešitev za te sistemske pomanjkljivosti.

Da je namen zakona dober in da zasleduje plemenit cilj, so se strinjali tudi v poslanskih skupinah SD, Svoboda in poslanski skupini nepovezanih poslancev. A ga tako kot na vladi zaradi nekaterih pomislekov v trenutni obliki ne podpirajo.

V SD menijo, da predlog v sedanji obliki odpira resna strokovna in izvedbena vprašanja, na katera opozarjajo predstavniki strokovne javnosti, je v obrazložitvi stališča poslanske skupine dejala poslanka Bojana Muršič. Ob tem je med drugim izpostavila opozorilo ljubljanske biotehniške fakultete o pomanjkanju jasnih strokovnih meril za presojo stanja dreves.

Cilj ohranjanja drevesnega fonda podpirajo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, a so, tako kot v SD, izpostavili opozorila biotehniške fakultete in Arborističnega društva Slovenije.

"Opozarjajo nas, da so nekatere definicije v predlogu zakona nedorečene ali neusklajene z obstoječo zakonodajo, prav tako nas stroka svari pred tem, da bi zakon v svoji strogosti in kaznovalni naravnanosti dosegel ravno nasprotni učinek od želenega, da bi lastniki iz strahu pred globami in postopki začeli preventivno odstranjevati drevesa, še preden bi ta dosegla zaščitne dimenzije," je dejala poslanka Eva Irgl.

V poslanski skupini Svoboda medtem kot problematične rešitve predloga zakona vidijo nesorazmeren poseg v pravice zasebne lastnine pri ohranjanju in vzdrževanju dreves ter predlog ustanovitve nove javne službe. Kljub temu pa pozdravljajo trud predlagatelja in njegov namen, da se področje nege, varstva, zaščite in zasaditve dreves v urbanem okolju celostno uredi.

Poslanci bodo o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, glasovali na sredini seji DZ.