STA novice / Mandatno-volilna komisija DZ nadaljuje z uvedbo pogoja nekaznovanosti za poslance

Koalicijske stranke so pripravile paket zakonov, s katerimi bi uvedli pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje, torej za poslance, državne svetnike, predsednika republike, župane, podžupane in občinske svetnike.

Gre za zakonodajni paket, ki bi uskladil naštete zakone z institutom nekaznovanosti oziroma neizvoljivosti in njegovim sodnim varstvom iz novega zakona o funkcionarjih.

Tako predlagajo, da funkcionar ne more biti posameznik, ki je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od enega leta, za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ta omejitev bi veljala še pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tistem, ko je bilo prestajanje kazni opuščeno.

S predlogom novele zakona o poslancih, ki ga je danes obravnavala mandatno-volilna komisija DZ, bi določili tudi, da poslanci ne smejo opravljati dejavnosti, ki po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

Pet zakonskih predlogov iz paketa je v torek obravnaval odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, a se je zataknilo že pri obravnavi prvega - noveli zakona o volitvah v DZ, ki ni dobila zadostne dvotretjinske podpore odbora, zato je končala parlamentarni postopek. Enako se je nato zgodilo še pri drugem zakonu iz paketa, kjer je prav tako zahtevana dvotretjinska večina, predlogu novele zakona o DS.

Zakonodajno-pravna služba (ZPS) DZ je danes opozorila, da je s tem nastal pravno sporen položaj, ker nosilni zakon in eden od povezanih nista bila sprejeta. Če bodo sprejeti drugi zakoni iz paketa, bo prišlo do neenakega in nesorazmernega položaja med funkcionarji različnih vej oblasti, saj bi se različno urejali pogoji za kandidiranje in za prenehanje mandata. Opozorila je tudi, da paket sprememb ne vključujejo sprememb zakona o volitvah poslancev RS v Evropski parlament.

V ZPS menijo še, da pogoji glede nekaznovanosti, ki veljajo za najvišje funkcionarje vseh vej oblasti niso izenačeni. Predlog novele zakona namreč določa bistveno milejšo kazen in ureditev za voljene funkcionarje še oddaljuje od standardov, ki denimo veljajo za sodnika ustavnega sodišča in funkcionarje neodvisnih državnih organov.

Predlog novele zakona tudi podaljšuje trenutno veljavno zahtevano zaporno kazen za prenehanje mandata poslanca iz šestih mesecev na eno leto in določa prenehanje mandata le za naklepno in na kakršnokoli kaznivo dejanje, opozarja ZPS. Kot neustrezno je izpostavila tudi pristojnost vrhovnega in ne ustavnega sodišča za sodno varstvo v primeru pritožbe poslanca, ki mu je prenehal mandat.

ZPS je opozorila tudi, da predlog novele pri nezdružljivosti funkcij poslanca v celoti črta morebitne posebnosti, s čimer bi zakon o poslancih izgubil status posebnega zakona za vprašanja nezdružljivosti, ki izhajajo iz narave poslanske funkcije.

Predsednica mandatno-volilne komisije DZ Janja Sluga iz Svobode, ki je tudi predlagateljica paketa zakonskih sprememb, je dejala, da razume opozorila zakonodajno-pravne službe DZ, da bi morali paket zakonodaje ves čas obravnavati skupaj. A meni, da ni prav, da bi celoten zakonski paket "padel", zato ker ga ne podpira opozicija in da je "treba nekje začeti".

Kot so ji pritrdili tudi koalicijski poslanci iz vrst SD in Levice namreč ni pošteno, da mora potrdilo o nekaznovanosti ob zaposlitvi v javni upravi predložiti čistilka, ne pa tudi poslanec DZ ali drugi funkcionarji.

Predlagani zakonodajni paket sicer sledi tudi peticiji podmladka največje vladne stranke pod sloganom Kriminalec naj ne bo politik, pod katero so zbirali tudi podpise državljanov za uvedbo pogoja nekaznovanosti.

Predloga novel zakona o volitvah v DZ in zakona o poslancih sta bila sicer na poslanskih klopeh že tik pred prazniki, 23. decembra, a sta bili seji pristojnih delovnih teles DZ zaradi obstrukcije koalicije in SDS nesklepčni, obravnava novel zakonov pa zato prestavljena. SDS je namreč zahtevala, da se noveli obravnavata na izredni seji DZ, koalicija pa da se obravnavata v paketu šestih zakonodajnih predlogov.