STA novice / Politika zlasti s pričakovanji po izvrševanju Šutarjevega zakona (tema)

DZ je v zgodnjih jutranjih urah sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, t. i. Šutarjev zakon. Zakon je vlada predlagala po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar. Posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. DZ ga je sprejel z 59 glasovi za in štirimi proti, podprli so ga poslanci koalicijskih Svobode in SD ter opozicijske NSi in dela SDS. Besedilo so sicer spremenili z več dopolnili.

SD in Svoboda prepričani v končno podobo zakona

V poslanski skupini Svoboda so zadovoljni s podporo, ki jo je na glasovanju prejel zakon. Kot njegove najpomembnejše elemente vidijo paket ukrepov za krepitev varnosti in rešitve za odpravljanje anomalij obstoječega sistema, ki ni vodil do učinkovitega zagotavljanja varnosti, je danes v DZ dejala vodja strankinih poslancev Nataša Avšič Bogovič.

Ob tem je zavrnila pomisleke, da je zakon v času od napovedi ukrepov do sprejemanja v DZ zvodenel. Kot je še zatrdila, pa razumejo tudi skrb županov glede učinkovitosti izvajanja ukrepov na terenu. Verjame, da zakon daje dobro orodje vsem izvajalcem, da bodo ukrepi vodili tudi do epiloga na sodiščih.

S končno verzijo zakona so zadovoljni tudi v koalicijski SD, je dejal strankin poslanec Damijan Bezjak Zrim. Priznal je, da je prva vladna verzija požela kar nekaj ogorčenja v vrstah pravnikov in civilne družbe, a meni, da so v parlamentarnem postopku z dopolnili zakon "prečistili", sporne člene črtali, k nekaterim, zlasti potencialno ustavnopravno spornim, dodali varovalke, izplen pa je življenjski zakon.

Razlogov, da zakon v praksi ne bi deloval, ne vidi. Tako je prepričan, da so v tem primeru modro odigrali, zakon so podprli tudi župani, ob glasovanju pa tako po poslančevih besedah ni bilo nobenih presenečenj.

Po glasovih podpore v SDS in NSi s pričakovanji vladne odgovornosti za izvajanje ukrepov

V SDS in NSi po sprejemu zakona poudarjajo, da bi veliko lahko preprečili z doslednim izvajanjem obstoječe zakonodaje in podporo koalicije preteklim predlogom ukrepov županov jugovzhodne Slovenije.

V SDS so danes izpostavili, da je zakon dobil zeleno luč v DZ le zaradi sodelovanja opozicije. "Z našimi glasovi smo dali vedeti vladi, da sedaj ni več izgovorov, da rešujejo predsednika vlade, ki je v Novem mestu veliko obljubljal. Na žalost pa zakon ne prinaša vsega tistega, kar je on obljubil," je dejal strankin poslanec Tomaž Lisec.

Glede sprejetih ukrepov je sicer dejal še, da upajo, da zlasti represivni ukrepi ne bodo izvajani prekomerno, morda pa bo katerega od delov presojalo tudi ustavno sodišče. V splošnem pa je ocenil, da je koalicija v končni verziji zelo omilila ukrepe na posameznih področjih, medtem ko je ukrepe s področja sociale označil za dobre. Vprašanje pa je, kako bodo funkcionirali v praksi, je sklenil.

V NSi so medtem poudarili, da so glasove prispevali predvsem, ker so obljubili, da bodo sledili mnenju županov jugovzhodne Slovenije in lokalnega prebivalstva. Od napovedi premierja Roberta Goloba o radikalnih ukrepih je sicer po mnenju vodje poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja ostalo bolj malo, a so ob glasovanju sledili stališču, da je "bolje nekaj kot nič".

Pričakujejo pa težave pri izvrševanju ukrepov. Odgovornost za to pa je zdaj na predsedniku vlade, popravnega izpita ne bo več, je poudaril. Zatrdil pa je tudi, da pri glasovanju o zakonu, ki je sledil tragičnemu dogodku v Novem mestu, ni prostora za politično kalkuliranje in kupčkanje.

Levica pričakuje ustavno presojo

V koalicijski Levici, kjer pri glasovanju niso sodelovali, pa "na tej točki lahko samo upamo, da bo nekdo s pravnim interesom te stvari peljal na ustavno sodišče". Vodja strankinih poslancev Matej Tašner Vatovec je danes spomnil, da so svoje pomisleke izpostavili že na vladi, veliko jih je nanizala tudi pravna stroka, med koalicijskima partnericama zanje ni bilo posluha. Tako meni, da ni nenavadno, da poslanci Levice niso podprli zakona, del katerega so tudi ukrepi ministrstva za delo pod vodstvom strankinega sokoordinatorja Luke Mesca.

Na matičnem odboru je bil zakon z dopolnili sicer nekoliko popravljen, a po besedah Vatovca skrbi, da na plenarni seji sprejeta dopolnila stvari poslabšujejo. Kot primer je navedel vstop policije v stanovanje brez sodne odredbe.

Izvajanje zakona pa bo po njegovih besedah odvisno predvsem od lokalnih skupnosti in policije. Pri tem po mnenju Levice ostaja veliko odprtih vprašanj, med drugim glede nadzora nad delom policije in možnosti porabe sredstev, dodeljenih občinam z evidentiranimi romskimi naselji, za sofinanciranje stroškov varnostnih ukrepov.

Za Demokrate sprejemanje ukrepov "zakonodajni blitzkrieg"

Ostri do predlaganih ukrepov so tudi Demokrati. Njihovi poslanci, združeni v poslansko skupino nepovezanih poslancev, so ob poslancu Mihi Kordišu edini, ki so glasovali proti zakonu. Predsednik Demokratov Anže Logar je dejal, da so pričakovali domišljen zakon, ki bo pravno usklajen in bo ustrezna podlaga za krepitev varnosti.

"To, kar je včeraj širša koalicija potrdila v državnem zboru, je vse prej kot to. Je zakon, ki je namenjen prenehanju ugotavljanja odgovornosti vlade za nastalo situacijo," meni. Kritičen je tudi do samega postopka sprejemanja zakona, zaradi česar po njegovih besedah zakon nima ne strokovnega ne postopkovnega jamstva. Potrebne rešitve bi bilo mogoče sprejeti v okviru sistemskih zakonov, kakšen teden več in kakšna ustavna odločba manj pa bi zagotovila večje pravno varstvo, je sklenil.