STA novice / Evropska konvencija o človekovih pravicah praznuje 75 let (dopolnjeno)

Konvencija za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila znotraj novo oblikovanega telesa Svet Evrope podpisana 4. novembra 1950, veljati pa je začela leta 1953.

Predstavljala je prvo pravno zavezujočo uresničitev niza pravic, na čelu s pravico do življenja, vključenih v splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je bila leta 1948 sprejeta v Združenih narodih.

Med drugim zajema še prepoved suženjstva, mučenja in ponižujočega ravnanja, svobodo izražanja ter zbiranja, prepoved diskriminacije in pravico do družinskega življenja ter do poštenega sojenja.

Konvencija ustanavlja tudi sodišče, pristojno za odločanje o morebitnih kršitvah njenih določil v državah članicah Sveta Evrope. Teh je po izključitvi Rusije zaradi vojne v Ukrajini trenutno 46, vključno z vsemi 27 državami članicami EU.

Na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je zaživelo leta 1959, se lahko posamezniki obrnejo, ko so doma izčrpali vsa pravna sredstva. "Ta možnost je bila in ostaja neprecenljivega pomena za vsakogar med skoraj 700 milijoni ljudi, ki živijo na območju držav pogodbenic konvencije in v določenih primerih tudi preko evropskih meja," je danes za STA menila slovenska sodnica na sodišču Vasilka Sancin.

Če sodišče ugotovi kršitev konvencije, mora država pritožniku povrniti škodo in preprečiti podobne kršitve v prihodnje, kar ima lahko za posledice tudi spremembo zakonodaje.

Slovenija se je Svetu Evrope in s tem konvenciji pridružila 14. maja 1993, dokončno pa jo je ratificirala dobro leto pozneje.

Kot so danes zagotovili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, država ostaja "trdno zavezana evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki že več kot sedem desetletij varuje temeljne pravice in svoboščine - za mir, pravičnost in dostojanstvo vseh".

Trenutna slovenska sodnica na sodišču Vasilka Sancin je na sodniškem mestu je po devetletnem mandatu nasledila Marka Bošnjaka, ki je bil od leta 2024 tudi predsednik ESČP.

Kot je danes za STA ocenila Sancin, je "v aktualnih geopolitičnih razmerah evropska konvencija o varstvu človekovih pravic temeljni branik skupnih evropskih vrednot, ki zagotavljajo življenje v demokratični družbi, vladavino prava in uresničevanja temeljnih človekovih pravic".

Med izzivi, s katerimi se danes sooča Evropa, je med drugim izpostavila vojno na njenem ozemlju, porast populizma, dezinformacij ter groženj demokratičnim institucijam, vključno z izzivi pri zagotavljanju neodvisnosti sodstva.

Tako sama konvencija kot delovanje sodišča sta bila nedavno deležna tudi kritik nekaterih držav, zlasti glede obravnave vprašanja migracij. Italija je denimo s še osmimi članicami EU maja menila, da je čas za razpravo o tem, kako konvencija ustreza izzivom današnjega časa in kako ESČP razlaga konvencijo.

Politična razprava o sodišču in konvenciji poteka tudi v Združenem kraljestvu, potem ko so sodniki v Strasbourgu na podlagi člena, ki določa pravico do zasebnega in družinskega življenja, ustavili več poskusov deportacij priseljencev. Na desni strani političnega spektra se pojavljajo celo pozivi k izstopu iz konvencije.

Generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset je danes v pogovoru za britanski BBC menil, da bi to državo na svetovnem odru izoliralo. Obenem pa je spričo pritiska glede migracij zagotovil pripravljenost organizacije na razpravo o reformah in morebiti tudi na prilagoditve ali spremembe.

Na ESČP sicer konvencijo že opisujejo kot živ instrument, ki se zahvaljujoč sodni praksi razvija ter tako lahko uporablja tudi za situacije, ki se jih ob nastanku konvencije še ni dalo predvideti.

To je izpostavila tudi Sancin, ki je obenem med izzivi sodišča izpostavila pomen krepitve zaupanje vseh držav pogodbenic v sodišče, ki je utemeljeno na načelu subsidiarnosti. "Postopek pred sodiščem se lahko začne šele po izčrpanju vseh domačih pravnih sredstev in glavna odgovornost za varstvo konvencijskih pravic je primarno v rokah pogodbenic samih," je poudarila.

"Konvencija in Sodišče sta tkivo, ki povezuje demokratično Evropo, dejstvo, da med vsemi evropskimi državami le Rusija in Belorusija nista njegovi pogodbenici, pa govori samo zase," je še dejala.

Sodišče v Strasbourgu bo ob današnji obletnici drevi gostilo slovesnost, na kateri bosta zbrane med drugim nagovorila predsednik ESČP Mattias Guyomar in generalni sekretar Sveta Evrope Berset. Sledil bo koncert glasbenikov z Malte, ki trenutno predseduje odboru ministrov, organu odločanja znotraj Sveta Evrope.