STA novice / DZ skozi drugo obravnavo zakonodajnega svežnja za reformo pravosodja (dopolnjeno)

Gre za paket zakonov, ki prinaša pravosodno reformo, in sicer predloga novih zakonov o sodiščih in sodnikih in predloga novel zakonov o Sodnem svetu in o državnem tožilstvu.

Pravosodna ministrica Andreja Katič je glede sprejemanja zakonodajnega svežnja dejala, da gre za sistemski odgovor na dolgoletne težave organizacije prvostopenjskih sodišč, na katere sodstvo opozarja že desetletja. Pri tem se je naslonila na analize poslovanja sodišč, ki med drugim kažejo, da se učinkovitost poslovanja sodišč kljub manjšemu številu zadev ni izboljšala, visoki ostajajo tudi nerešene zadeve in sodni zaostanki.

S predlogom novega zakona o sodiščih se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji, ključna novost predloga novega zakona o sodnikih pa je, da se zaradi odprave dvotirnega sistema prvostopenjskih sodišč uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika. Ključna novost predloga novele zakona o državnem tožilstvu pa je uvedba ene vrste naziva državnega tožilca na prvi stopnji.

Po novem se sodniki in tožilci ne bi več delili na okrajne in okrožne, temveč bodo skladno s predlogom vsi le še okrožni sodniki oziroma tožilci. Sedanja okrajna sodišča bi se po novem preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Spremembe naj bi po predlogu zaživele s prvim januarjem 2027.

Glavni namen uvedbe enovitega sodnika na prvi stopnji je po besedah ministrice Katič bolj enakomerna obremenitev sodnikov, kar naj bi pozitivno vplivalo tudi na zmanjšanje razlik med posameznimi sodišči pri trajanju reševanja sodnih zadev. Predsedniki sodišč bodo po njenih besedah lahko razpolagali z večjim bazenom sodnikov, kar jim bo omogočilo bolj enakomerno razporejanje zadev, učinkovitejšo organizacijo dela, večjo specializacijo in posledično hitrejše odločanje. Med pomembnejšimi rešitvami, ki jih prinaša paket zakonodajnih sprememb, je tudi imenovanje vrhovnih sodnikov zgolj na Sodnem svetu in ne več v parlamentu.

S predlogom novele zakona o Sodnem svetu se mandat članov sveta med drugim omejuje na en mandat, dodajajo se tudi razlogi za prenehanje članstva v Sodnem svetu in širijo razlogi za izločitev člana sveta. Med ključnimi novostmi je Katič izpostavila tudi rešitve za večjo transparentnost izbirnih postopkov sveta pri imenovanjih sodnikov. Kot je dejala, bodo odločitve Sodnega sveta o izbiri kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo, napredovanje na višje sodniško mesto ali imenovanje za predsednika ali podpredsednika morale vsebovati oceno izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev ter obrazloženo navedbo odločilnih razlogov, zakaj izbrani kandidat najbolje izpolnjuje kriterije.

Poslanci so z danes sprejetim dopolnilom k predlogu novele zakona o Sodnem svetu deloma sledili opozorilom Sodnega sveta, da predlagana ureditev posega v njegovo diskrecijsko pravico glede izbire kandidatov za sodniška mesta. Odločili so, da je v upravnem sporu zoper odločbe Sodnega sveta dopustno vložiti tožbo le zaradi presoje zakonitosti izbirnega postopka, ne pa tudi o sami vsebini, kot je bilo predlagano prvotno.

Sprejemanje zakonodajnega svežnja v zadnjih tednih spremljajo številne kritike, tudi iz sodniških vrst, da je predlagana zakonodaja nepregledna, strokovno neustrezna in nevarna za pravno državo. Kritični so tudi v opoziciji, kjer menijo, da je zakonodajni sveženj slab in pomanjkljiv, zato so med razpravo v DZ pozvali k njegovemu umiku iz zakonodajnega postopka.

Predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah je v Odmevih na TV Slovenija povedala, da danes sprejeta dopolnila sodno reformo vračajo na načrtovano pot. "Zagotovo bo treba do konca še kaj obrusiti, a lahko v imenu Sodnega sveta rečem, da smo z današnjim glasovanjem zadovoljni," je dejala. V kolikor bo ostalo pri danes sprejetem besedilu, po njenih besedah ne bo potrebe po vložitvi zahteve za presojo zakona na ustavno sodišče.

Poslanci so danes sklenili, da bodo tretjo obravnavo zakonodajnega svežnja opravili na naslednji seji.