STA novice / Stekla bo uradna referendumska kampanja o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ozadje)

Volivci se bodo na referendumskem glasovanju izrekali o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga poslanci po vetu državnega sveta potrdili v drugi polovici julija. Zakon bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Pravico bo možno izkoristiti, če bodo možnosti za zdravljenje izčrpane ali če to ne bo dajalo utemeljenega pričakovanja, da bo bolnik ozdravel ali da se mu bo stanje izboljšalo. Pravice pa ne bo mogoče uveljavljati zaradi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.

Bolnik bo po zakonu začel postopek za uveljavitev pravice z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bo tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bo podal vlogo, ki jo bo zdravnik skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju bolnikovih pogojev posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Bolnik bo izbral enega od možnih načinov za vnos učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bo izvedel samostojno.

Zakon sledi lanskemu posvetovalnemu referendumu, na katerem so se volivci odločili, da je potreben zakon, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Za je glasovalo 54,89 odstotka volivcev, proti pa 45,11 odstotka.

Za pobudnike referenduma zakon krivičen in nehuman

Pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca, ki so v DZ vložili pobudo, podprto z nekaj več kot 46.000 volivci, zakon vidijo kot krivičen in nehuman, očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.

Poudarjajo, da se z referendumom, ki so ga zahtevali, borijo za življenja bolnikov. Izrekanje volivcev o usodi zakona je po njihovem mnenju tudi edina in zadnja možnost, da se prepreči uveljavitev zakona, ki bi vse spravil v neznosno trpljenje in stiske ter v primeru uveljavitve prinesel manipulacije, zlorabe in neznosne pritiske na bolnike.

Obenem se zavzemajo za krepitev paliativne oskrbe.

Zakonu nasprotujejo tudi v opozicijskih strankah SDS, NSi ter Demokrati.

Podporniki zakona poudarjajo pravico do odločanja o lastnem življenju in dostojne smrti

Podporniki zakona in njegovi predlagatelji, koalicijski poslanci Svobode, SD in Levice, medtem poudarjajo človekovo pravico do dostojanstva, do izbire in odločanja o svojem življenju, tudi ob njegovem izteku. Menijo, da bo glas v podporo zakonu pomenil glas za možnost odločitve o koncu življenja brez trpljenja tako bolnika kot njegovih svojcev.

Pobudnikom referenduma očitajo manipulacije in zavajanja ob zbiranju podpisov pod referendumsko pobudo, opominjajo tudi, da so volivci svojo voljo o tej temi že izrazili na lanskem posvetovalnem referendumu.

Prav tako izpostavljajo, da zakon v nobeni obliki ne izključuje paliativne oskrbe, saj je cilj obojega lajšati trpljenje terminalno bolnih, za katere medicina nima več rešitve.

Ob koaliciji zakon podpirajo tudi v društvu Srebrna nit, ki se že dalj časa zavzema za uzakonitev te pravice in so tudi pripravili prvo verzijo predloga zakona.

Za prepričevanje volivcev čas do 21. novembra

Organizatorji kampanje bodo torej imeli za nagovarjanje in prepričevanje volivcev čas od 24. oktobra do 21. novembra. Kdo vse se bo podal v kampanjo, bo znano po torku, ko se izteče rok, do katerega so dolžni organizatorji referendumske kampanje odpreti poseben transakcijski račun z oznako "za referendumsko kampanjo", Državni volilni komisiji (DVK) pa sporočiti organizatorja kampanje, odgovorno osebo in podatke o odprtju posebnega transakcijskega računa.

Sodeč po dosedanjih napovedih se bodo v kampanjo podale vse parlamentarne stranke, prav tako pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca, ki so si nadeli ime koalicija proti zastrupitvi bolnikov. Pričakovati je tudi aktivacijo še drugih predstavnikov civilne družbe, med drugim so udeležbo v kampanji napovedali v društvu Srebrna nit. Že v času zbiranja podpisov pa so državljane k oddaji podpisa nagovarjali predstavniki verskih skupnosti.

Za referendumsko kampanjo štejejo oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu. Za kampanjo štejejo zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in propaganda z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje in javni shodi v zvezi z volilno ali referendumsko kampanjo.

Stroški referendumske kampanje na državni ravni po zakonskih določbah ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi, organizatorji kampanje bodo lahko torej za prepričevanje volivcev porabili nekaj več kot 424.000 evrov. V nasprotju z volilnimi kampanjami pa organizatorju referendumske kampanje ne pripada pravica do povračila stroškov.

Usoda zakona znana po novembrskem izrekanju volivcev, nato vsaj eno leto v veljavi njihova odločitev

Splošno glasovanje na referendumu bo potekalo v nedeljo, 23. novembra. V tednu pred referendumsko nedeljo bo kot običajno v torek, sredo in četrtek potekalo predčasno glasovanje na za to namenjenih voliščih. Prav tako bodo mogoče tudi druge oblike posebnega glasovanja, in sicer po pošti tako na območju Slovenije kot iz tujine, na volišču s sedežem na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ter izven okraja stalnega prebivališča na t. i. volišču omnia.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?"

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Kvorum je torej odvisen od števila volilnih upravičencev. Po trenutnih podatkih ministrstva za notranje zadeve je teh 1.696.025, kar pomeni, da kvorum za zavrnitev zakona za zdaj znaša 339.205 glasov. Točno število pa bo ministrstvo še ugotavljalo glede na število volilnih upravičencev na dan glasovanja.

Na dan glasovanja bo DVK že objavila delne neuradne izide z volišč po Sloveniji. Dan po referendumski nedelji bodo ugotavljali izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa še izid glasovanja po pošti iz tujine.

Uradni izid referenduma bo glede na rokovnik DVK znan med 4. in 11. decembrom, ko bo DVK sprejela akt o izidu glasovanja in ga objavila v uradnem listu.

DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.