STA novice / V predlogu zakona nadomestilo dobaviteljem za stroške glede net meteringa (dopolnjeno)

Predlog zakona, ki ga je vlada minuli teden poslal v DZ, določa, da so dobavitelji do nadomestila upravičeni za obdobje od 1. marca 2025 do 31. decembra 2030.

Način določitve nadomestila, metodologijo za njegov izračun in način izplačila bo vlada predpisala z uredbo. Sredstva se bodo zagotavljala iz sredstev za podpore, zbranih s prispevkom za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov.

Kot v obrazložitvi piše vlada, so odjemalci, vključeni v ukrep samooskrbe z letnim neto merjenjem oz. netiranjem (net metering), pomembno prispevali k temu, da je Slovenija dosegla zavezujoče EU cilje glede deleža OVE.

Tako odjemalci po navedbah vlade ne bi smeli nositi bremena dobaviteljev, ki izhajajo iz spremenjenih razmer na trgu, da bi jim ti dodatno zaračunavali stroške zaradi razlik v ceni v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije.

Predlog tako predvideva, da dobavitelji teh stroškov ne bi smeli prevaliti na odjemalce - kot je v primeru SunContracta odločila tudi Agencija za energijo - ter da ne bi smeli odkloniti sklenitve pogodbe o samooskrbi z novimi odjemalci, ki so upravičeni do samooskrbe z letnim netiranjem.

Kot utemeljuje vlada, cenovno zavarovanje na terminskem trgu ni mogoče, poleg tega se osončenost lahko napove največ teden vnaprej, tako da je ustrezen trg za to energijo trg za dan vnaprej, in sicer dnevni trg, saj meddnevni ni likviden v tolikšni meri, da bi lahko dal zanesljiv cenovni signal. Tudi možnost tržnega manipuliranja s ceno na trgu za dan vnaprej je zaradi velike količine čezmejnega trgovanja spojenega evropskega trga praktično onemogočeno.

"Da bi predlagani mehanizem omogočal nadaljnje zagotavljanje ugodnosti odjemalcev, ki so pomembno prispevali k doseganju državnih ciljev s področja OVE, je treba zagotoviti vzdržnost tega poslovnega modela tudi za dobavitelje," meni vlada.

Zato predlog zakona določa finančno nadomestilo za dobavitelje, na podoben način kot že velja za primere regulacije cen električne energije pod stroškovno ceno. Izvajanje letnega netiranja namreč dobaviteljem povzroča občutno škodo, kar bi lahko pomenilo tudi resno tveganje za njihovo poslovanje oz. škodljive učinke za ostale odjemalce, predvsem znatno povišanje cen električne energije, pravi vlada.

Dobavitelji stroškov zaradi razlik v ceni ne morejo vključiti v maloprodajne cene električne energije za ta segment odjemalcev, saj odjemalci z viški (ki na letnem nivoju v omrežje oddajo več energije, kot je porabijo) zaradi letnega netiranja ne plačajo dobavljene električne energije. Tudi odjemalci s samooskrbo, ki nimajo viškov (na letnem nivoju v omrežje oddajo manj energije, kot je porabijo), plačajo samo razliko med dobavljeno in oddano energijo.

Dobavitelji električne energije so v zadnjem obdobju opozarjali, da je njihovo poslovanje zaradi teh stroškov postalo nevzdržno, in državo pozivali k ukrepanju. Dobavitelj SunContract je lani želel dodatne stroške prevaliti na odjemalce, a mu je to prepovedal regulator. Konec septembra je zaradi spremembe pravil, po katerih morajo od lani razliko v ceni kriti dobavitelji, in posledično dodatnih stroškov vložil tožbo proti državi. Poleg tega je napovedal, da bo z novembrom ukinil storitev net meteringa.

"Dejstvo, da se je ministrstvo šele sedaj odzvalo na dolgo trajajočo problematiko net meteringa ter prepoznalo, da zaradi obstoječega sistema nastaja škoda, ki je nevzdržna in nepravična, nas ne preseneča," so za STA v odzivu zapisali v omenjenem dobavitelju. Spomnili so, da je vlada predlog potrdila neposredno po tem, ko je SunContract napovedal ukinitev storitve netiranja in začel postopke odpovedi pogodb obstoječim uporabnikom.

Po prepričanju podjetja gre za ponoven poskus pristojnega ministrstva, da odpravi težave, do katerih sploh ne bi smelo priti, če bi bilo ustrezno nadomestilo dobaviteljem določeno že pred sprejetjem oziroma sočasno s sprejemom navedenih pravil. Ob tem izražajo dvom, da bo sprejeta rešitev resnično nadomestila vse stroške, ki so jih dobavitelji utrpeli zaradi obstoječega sistema netiranja. Prav tako ocenjujemo, da je podpora predlogu v DZ nekaj mesecev pred volitvami vprašljiva.

Strankam SunContracta, vključenim v shemo net meteringa, so v združenju slovenske fotovoltaike sicer svetovali, naj si pravočasno poiščejo drugega dobavitelja, da ne bi ostali brez pogodbeno dogovorjene dobave. V takšnih primerih v poštev pride t. i. nujna oskrba, ki pa ni namenjena dolgoročnemu nadomeščanju redne dobave in je precej dražja.

Stroški vseh dobaviteljev za zagotavljanje električne energije za stranke v shemi net metering so po navedbah SunContracta lani znašali 21 milijonov evrov, letos naj bi med 35 in 40 milijonov evrov, v letu 2026 pa naj bi se približali 60 milijonom evrov. SunContract je moral lani pokriti dva milijona evrov, v prvi polovici letošnjega leta pa 1,3 milijona evrov teh stroškov.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so danes za STA zatrdili, da so pozorno sledili dogajanju in aktivnostim na področju zagotavljanja dostopa do storitve samooskrbe z letnim netiranjem. Spomnili so, da so v osnutku zakona, ki je bil v javni obravnavi februarja letos, predlagali način zagotavljanja nadomestil za pokrivanje stroškov, ki so posledica razlik v ceni v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije odjemalcev s staro samooskrbo z letnim netiranjem, a je bil predlog na podlagi prejetih komentarjev črtan.

V petek na vladi potrjeni predlog zakona je medtem posledica predvsem dogajanja v zadnjih dveh mesecih, so potrdili. Poleg tega, da je SunContract napovedal odpoved pogodb in da so nekateri začeli razmišljati v smeri individualnega zaračunavanja stroškov odjemalcem s samooskrbo z letnim netiranjem, je združenje dobaviteljev opozorilo na težave in pozvalo k ukrepanju, so na ministrstvu povzeli razloge za pripravo predloga zakona.