STA novice / V veljavi novelirana gradbeno-prostorska zakonodaja

Noveli postavljata enotni 30-dnevni rok za izdajo mnenja. Če mnenje v roku ne bo izdano, bo lahko upravni organ mnenjedajalca pozval, naj v 15 dneh mnenje izda. Če ga ne bo, se bo štelo, da je podal pozitivno mnenje.

Novela zakona o urejanju prostora prinaša tudi druge rešitve za hitrejše postopke. Tako bodo v primerih, ko so v postopkih v okviru presoje vplivov na okolje in prostorskega načrtovanja nosilci urejanja prostora, postopki sedaj združeni.

Negativna ali neusklajena mnenja državnih nosilcev urejanja prostora k predlogom občinskih in državnih prostorskih načrtov bo po novem znova usklajevalo ministrstvo za naravne vire in prostor.

Novela uvaja ciljno spremembo občinskega prostorskega načrta, ki jo bo mogoče uporabiti za primere, ko se ureja manjše območje, do 5000 kvadratnih metrov, denimo za skupino objektov, da se ne spreminja celotnega občinskega prostorskega načrta. Mnenja, izdana v postopkih sprejemanja takšnega načrta, se bodo nato lahko uporabila pri izdaji gradbenih dovoljenj na tem območju.

Določeno je tudi, da za protipotresne sanacije stavb na območjih, kjer so možni rušilni potresi, ne bo treba spreminjati občinskega prostorskega načrta, če bo šlo le za povečanje bruto površine stavbe - s širitvijo zidov navzven. V primerih, ko se bo s protipotresno sanacijo povečala tudi neto površina, npr. s povečanjem oboda za nove balkonske površine ali novo etažo, pa se bo lahko uporabilo ciljno spremembo občinskega prostorskega načrta. Tega tudi ne bo treba spreminjati pri gradnji dvigal k objektom ali dodatnih stopnišč.

Več novosti je glede komunalnega prispevka. Tega po novem ni treba več plačati za enostavne objekte, ki so pomožni objekti - torej nimajo samostojnih priključkov za vodo, kanalizacijo, elektriko - ter za javna najemna stanovanja, gasilske objekte in objekte za zaščito in reševanje. Komunalni prispevek je sicer treba plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja.

Po novem pravice graditi ni več treba dokazovati za nadzemne dele obstoječih objektov, na katere se z nameravano gradnjo ne bo posegalo. Do težav glede tega je prišlo po spremembi pravil glede katastra, ki kot mejo stavbe ne določajo več zunanjega oboda zidu, ampak najbolj izpostavljen del stavbe, kar je običajno streha. Posebej v mestih je to pomenilo, da stavbe segajo tudi nad javne ceste, torej so morali pri delih na stavbah pridobiti tudi pravico graditi nad javno cesto, kar pa ni možno.

Novela gradbenega zakona poleg 30-dnevnega roka za izdajo mnenja med drugim določa, da domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja velja za objekte, zgrajene pred letom 1995 (doslej je za objekte, zgrajene pred letom 1968). Domneva velja tudi za vse objekte, zgrajene v okviru programa popotresne sanacije v Posočju, ter enostanovanjske stavbe, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje do leta 2003. Gre namreč za objekte, za katere lastniki ne morejo predložiti gradbenega dovoljenja, a iz posrednih dokazov izhaja, da je bilo izdano.

Vlada v zakonu ni nadomestila 146. člena gradbenega zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, omogočal pa je izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja za objekte, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji v njem ter se po 1. januarju 2005 niso spremenili in zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep.

Ti primeri se bodo sedaj lahko vodili po postopkih za redno legalizacijo, ki jo določa 145. člen zakona. Kot doslej je določeno, da je moral biti objekt vsaj v grobem zgrajen pred uveljavitvijo prvotnega zakona (novembra 2017), bo pa po novem mogoče postopek začeti, če bo zahteva za izdajo odločbe o legalizaciji vložena najkasneje do konca leta 2030 (doslej je bilo določeno, da je morala biti ta zahteva vložena v petih letih po uveljavitvi zakona).

Za nelegalne objekte, zgrajene po novembru 2017, zakon ne predvideva nobenih postopkov legalizacije. Zanje bo tako treba izvesti vse redne postopke za pridobitev dovoljenja ter plačati tudi nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora.