STA novice / Na posvetu v državnem svetu tudi o izzivih ureditve dimnikarske dejavnosti

Kot je izpostavil državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, je kakovost zraka eno ključnih okoljskih vprašanj v Sloveniji. Spomnil je na številne vire onesnaževanja, pri čemer pa da so emisije prašnih delcev iz malih kurilnih naprav eden največjih izzivov.

Čeprav je Slovenija v zadnjih desetletjih izboljšala kakovost zraka, delo na tem področju še zdaleč ni zaključeno. Prenovljena evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka namreč postavlja bistveno strožje mejne vrednosti za delce PM 10 in PM 2,5, dodatno pa direktiva o zmanjšanju nacionalnih emisij zahteva tudi 60-odstotno zmanjšanje emisij delcev PM 2,5 do leta 2030 glede na leto 2005.

"To pomeni, da bomo morali v prihodnjih letih ukrepe še nadgraditi," je bil jasen Vajgl. Pri tem bo po njegovem ključnega pomena nadaljevanje subvencioniranja zamenjave starih kurilnih naprav ter povečanje učinkovitega nadzora nad delovanjem naprav, ki je v domeni dimnikarskih služb.

Na ministrstvu razmišljajo o spremembah zakona o dimnikarskih storitvah v smeri jasnejše razmejitve podeljevanja licenc, okrepljenega nadzora nad kakovostjo storitev in tudi prenove sistema določanja cen dimnikarskih storitev.

Na problem onesnaženosti z delci PM 10 in PM 2,5 predvsem v zimskim mesecih je opozorila Tanja Koleša iz Agencije RS za okolje. "Čeprav so bile v zadnjih letih ravni delcev PM 10 na večini merilnih mest nižje od predpisanih, pa se kljub temu vsako kurilno sezono še vedno pojavljajo epizode s prekomerno onesnaženostjo," je poudarila. Težavo predstavljata tudi razgiban relief Slovenije in lega v zavetrju Alp, zaradi česar so v zimskem času pogoji za redčenje onesnaženja pogosto slabi.

O posledicah prašnih delcev za zdravje je spregovorila Simona Perčič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Čim manjši so delci, tem bolj so škodljivi za zdravje," je poudarila. Posledice izpostavljenosti tem delcem po njenih besedah med drugim vplivajo na nastanek bolezni srca in ožilja, možganske kapi, kronične pljučne bolezni in tudi pljučnega raka. "V Evropi je sedemodstoten delež smrtnih primerov zaradi srčno-žilnih bolezni, ki ga lahko pripišemo onesnaženemu zraku, ponekod v jugovzhodni in vzhodni Evropi skoraj 19-odstoten. Vzhodna Evropa je močno bolj obremenjena, Slovenija pa je nekje v sredi," je podčrtala.

Dejan Zupanc z ministrstva za okolje je spomnil, da je od novembra 2016 na področju dimnikarskih storitev v veljavi licenčni sistem, ki je nadomestil koncesijskega. Od tedaj ceno teh storitev določa vlada, na strani uporabnikov pa je, da izberejo dimnikarsko podjetje. V evidenco Evidim, v katero dimnikarji vpisujejo podatke o malih kurilnih napravah in opravljenih storitvah, je trenutno vpisanih pol milijona kurilnih naprav, od tega jih je 57 odstotkov na trdna goriva. "Problematika te baze je, da ni ustrezno posodobljena /.../ Podatek, ki skrbi, je, da je redno oskrbovanih približno 50 odstotkov malih kurilnih naprav," je navedel Zupanc.

Na številne izzive v praksi je opozoril Simon Dovrtel iz sekcije dimnikarjev pri OZS. Problematiziral je možnost nakupa naprav, ki ne ustrezajo določenim standardom, nedelujočo oskrbo naprav, pomanjkljiv inšpekcijski in strokovni nadzor ter dejstvo, da se je vsem dimnikarjem podelilo licence, v praksi pa se nato izkaže, da nekaterih stvari ne znajo narediti. Da bi dvignili strokovnost opravljenih dimnikarskih storitev, je treba po njegovem uvesti dvojno raven licenc in izvajati redna usposabljanja dimnikarjev. Prenizke se mu zdijo tudi cene dimnikarske storitve.

Da se večina prodaje seli na splet in da je glede na omejeno število inšpektorjev težko opraviti preglede vseh tovrstnih prodajaln, je razložil Janez Novak s tržnega inšpektorata. Dejan Mandič z inšpektorata za okolje pa je pojasnil, da okoljski inšpektorji neposredno ne nadzirajo delovanja kurilnih naprav. Za njihov pregled so zadolženi dimnikarji, ki v primeru, da zaznajo nepravilnosti, predlagajo ukrepe za njihovo odpravo. Če te niso odpravljene, pa o tem šele obvestijo okoljski inšpektorat.

Podpredsednik Evropske zveze za dimnikarsko dejavnost Michael Verderber je med rešitvami za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji predlagal okrepljen tržni nadzor nad prodajalci kurilnih naprav, ki morajo biti ustrezno označene in certificirane v skladu z evropskimi standardi, uporabo ustreznih goriv in naprav ter njihovo redno vzdrževanje. Kot ključno je izpostavil ureditev državnih evidenc, da se za "vsako hišno številko ve, kakšna kurilna naprava se v njej uporablja".