STA novice / V sindikalnih vrstah ob dnevu dostojnega dela opozarjajo na neizpolnjene vladne obljube

Kot je na novinarski konferenci opozoril predsednik ZSSS Andrej Zorko, je bilo mogoče od aktualne vlade v predvolilnih nastopih slišati marsikatero obljubo o zmanjševanju prekarnosti in dvigu kakovosti življenj, a te obljube na koncu niso bile izpolnjene.

"Mislim, da je prišlo obdobje, ko ni več časa za strategije. Zdaj je čas za konkretne ukrepe, ki bodo zmanjšali prekarnost ter revščino med zaposlenimi, mladimi in upokojenci, ki bodo zagotovili dostopna stanovanja mladim in predvsem pogoje za dostojno življenje," je dejal Zorko.

Zaskrbljenost nad trenutnim stanjem na trgu dela so izrazili tudi v sindikatu Mladi plus. "Kljub nizki brezposelnosti zelo težko rečemo, da vsi delavci, ki so zaposleni oziroma delajo, opravljajo tudi dostojno delo," je bila jasna predstavnica sindikata Mojca Žerak.

V skladu z definicijo Mednarodne organizacije dela dostojno delo namreč med drugim zagotavlja pošten in dostojen dohodek, ki omogoča več od osnovnega preživetja, namreč tudi varnost na delovnem mestu, socialno zaščito ter boljše možnosti za osebni razvoj in socialno vključevanje.

Analiza, ki jo je letos avgusta opravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), pa je, tako Žerak, med drugim pokazala, da dve tretjini delavcev v Sloveniji prejemata nižjo plačo od povprečne.

Težavo predstavlja tudi izredno pomanjkljiv nadzor na trgu dela. Sindikat Mladi plus ugotavlja, da je ogromno delavcev stalno podvrženih kršitvam pravic. Žerak opozarja tudi na podvrženost mladih vedno večji prekarizaciji in na širitev tega pojava na starejše generacije.

Mladi prekarni delavci se v praksi soočajo z neizplačevanjem honorarjev, regresa, kršitvami pravice do odmora in počitka. "Izredno zaskrbljujoče pa je, da je mnogo teh mladih delavcev v temu, čemur rečemo prikrito delovno razmerje. To pomeni, da bi po zakonodaji morali biti redno zaposleni, a so zaradi pomanjkljivega nadzora vseeno ujeti v prekarni obliki dela," je izpostavila Žerak in opozorila tudi na manko politične volje za potrebne ukrepe.

Ministrstvo za delo se je namreč v preteklosti zavezalo, da bo do konca leta 2023 pripravilo celostno strategijo za odpravo prekarnosti, a tega ni storilo. Tudi pošiljanje dopisov, izvajanje protestnih akcij in drugih javnih pritiskov s strani sindikata Mladi plus na tem področju še ni obrodilo sadov.

V sindikatu so pristojne pozivali tudi k čim hitrejšemu začetku procesa implementacije evropske direktive o platformnem delu, ki jo vidijo kot dobro priložnost za naslovitev problematike, a tudi v zvezi s tem odziva še niso dočakali.

Da mora biti prekarno delo izjema, v okviru katere je treba delavcem zagotoviti vsaj osnovne pravice, ki jim bodo omogočile dostojno delo, pa je izpostavil izvršni sekretar ZSSS Matija Drmota.

"Pričakujemo, da bo Slovenija pri implementaciji direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu izkoristila priložnost, da pri vseh oblikah atipičnega dela naredi korak naprej in vzpostavi sistem, po katerem se bo vsako delo štelo za zaposlitev, razen če bo delodajalec transparentno izkazal odsotnost elementov delovnega razmerja," je podčrtal.

Da je treba direktivo, ki jo mora Slovenija implementirati prihodnje leto, razširiti na vse oblike prekarnega dela, je opozoril tudi Zorko.

V sindikalnih vrstah so bili znova kritični tudi do Inšpektorata RS za delo. Kot je spomnil Zorko, so že večkrat poudarili, da je treba spremeniti način dela inšpektorjev, ki bi namesto napovedanih obiskov delodajalcev izvajali nenadne inšpekcijske preglede, "morda tudi s kakšnimi prikritimi metodami".

"Če je za to potrebna zakonska podlaga, se lahko hitro sprejme. Če je volja, je tudi pot, da do tega pride. Premalo pa je, da imamo samo neke enote za hitro odzivanje, ki se dandanes žal odzivajo izključno na podlagi medijskih poročil," je ocenil Zorko. Čeprav priznava, da je inšpektorjev premalo, to po njegovem ne sme biti izgovor, da se ne ugotovi kršitev.